Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v Evropsko unijo in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države?
Aleksandar Vučić bo še nekaj dni srbski premier, konec maja pa prevzema predsedniško funkcijo. “On nam pomeni vse, volili smo zanj,” v romskem naselju v predmestju Beograda evforično pove stanovalka lepo urejenega bloka, ki sta ga ob pomoči evropskih sredstev zgradila mesto in država.
V središču mesta več tisoč protestnikov vzklika ostra gesla proti najuspešnejšemu srbskemu politiku zadnjih let, primerjajo ga celo z romunskim diktatorjem Causescujem. Neposredni povod za jezo je megalomanski projekt Beograd na vodi, ki ga financirajo arabski investitorji. V nepojasnjenih okoliščinah so zaradi projekta porušili del območja Savamala.
“Vučić obvladuje uporabo policijskega in celotnega državnega aparata v korist svoje stranke ter ekstenzivno uporabo zasebnih medijev,” je kritičen Dobrica Veselinović, eden izmed vodij protestov, ki v zadnjem času zamirajo. A nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi in visoko brezposelnostjo ostaja.
Vladna politika pa je samozavestna. Sogovorniki z administracije različnih ministrstev cinično izjavljajo, da so tudi protesti, dokler so mirni, del demokracije. Poudarjajo izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Neformalno pa dajejo vedeti, da priznanje Kosova za vladajočo politiko niti pod razno ni sprejemljivo, četudi se zdi v pogajanjih o vstopu to realna možnost. Kakšna je srbska prihodnost v EU, kakšen bo srednjeročni odnos z Rusijo?
Evropsko-srbski stereotipi.#beograd #trip pic.twitter.com/PefVChhWwQ
— Luka Hvalc (@vahlc) April 24, 2017
Na terasi restavracije na Terazijah, s pogledom na kultni hotel Moskva in nastajajoči kompleks Beograd na vodi, 25-letni Igor Jović razlaga o svojem start-up podjetju za posredovanje nepremičnin. Ravno se je vrnil iz New Yorka in Ljubljane, kjer namerava odpreti podružnici podjetja, v katerega je nizozemski investicijski fond vložil kar 700 tisoč evrov.
Igor, ki je zamenjal tri fakultete in na koncu študij opustil, pravi, da protestov ne spremlja. In ga ne zanimajo. Tudi do vstopa Srbije v EU je skeptičen, zgodbe o tem velikem projektu posluša že več kot pol svojega življenja: “V moji glavi je to samo fantazija, da bo realno nekaj boljše. Treba je biti realen. Žalostno je, da potrebujemo zunanjo avtoriteto, da nam uredi državo. Urediti bi jo morali sami, ne pa da sledimo zahtevam in jih obkljukamo, ker jih moram .”
Evropska komisija napredek Srbije pri pogajanjih za vstop v EU ocenjuje zadržano, na predstavništvu v Novem Beogradu izpostavijo, da jih med drugim skrbi tudi raven medijske svobode. Mediji so v Srbiji zares slabi, tabloidi, ki stanejo le 10 centov, redno izvajajo medijske umore, tudi večina televizij je daleč od profesionalnih standardov. Predstavniki neodvisnih novinarskih združenj in nevladnih organizacij so zgroženi.
“Mediji se fokusirajo predvsem na politiko in estrado. Če si na začetku podjetniške poti in si uspešen, lahko prideš v medije samo, če plačaš ali če zaposliš neko starleto,” pa je zelo poveden mladi podjetnik Igor Jović.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v Evropsko unijo in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države?
Aleksandar Vučić bo še nekaj dni srbski premier, konec maja pa prevzema predsedniško funkcijo. “On nam pomeni vse, volili smo zanj,” v romskem naselju v predmestju Beograda evforično pove stanovalka lepo urejenega bloka, ki sta ga ob pomoči evropskih sredstev zgradila mesto in država.
V središču mesta več tisoč protestnikov vzklika ostra gesla proti najuspešnejšemu srbskemu politiku zadnjih let, primerjajo ga celo z romunskim diktatorjem Causescujem. Neposredni povod za jezo je megalomanski projekt Beograd na vodi, ki ga financirajo arabski investitorji. V nepojasnjenih okoliščinah so zaradi projekta porušili del območja Savamala.
“Vučić obvladuje uporabo policijskega in celotnega državnega aparata v korist svoje stranke ter ekstenzivno uporabo zasebnih medijev,” je kritičen Dobrica Veselinović, eden izmed vodij protestov, ki v zadnjem času zamirajo. A nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi in visoko brezposelnostjo ostaja.
Vladna politika pa je samozavestna. Sogovorniki z administracije različnih ministrstev cinično izjavljajo, da so tudi protesti, dokler so mirni, del demokracije. Poudarjajo izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Neformalno pa dajejo vedeti, da priznanje Kosova za vladajočo politiko niti pod razno ni sprejemljivo, četudi se zdi v pogajanjih o vstopu to realna možnost. Kakšna je srbska prihodnost v EU, kakšen bo srednjeročni odnos z Rusijo?
Evropsko-srbski stereotipi.#beograd #trip pic.twitter.com/PefVChhWwQ
— Luka Hvalc (@vahlc) April 24, 2017
Na terasi restavracije na Terazijah, s pogledom na kultni hotel Moskva in nastajajoči kompleks Beograd na vodi, 25-letni Igor Jović razlaga o svojem start-up podjetju za posredovanje nepremičnin. Ravno se je vrnil iz New Yorka in Ljubljane, kjer namerava odpreti podružnici podjetja, v katerega je nizozemski investicijski fond vložil kar 700 tisoč evrov.
Igor, ki je zamenjal tri fakultete in na koncu študij opustil, pravi, da protestov ne spremlja. In ga ne zanimajo. Tudi do vstopa Srbije v EU je skeptičen, zgodbe o tem velikem projektu posluša že več kot pol svojega življenja: “V moji glavi je to samo fantazija, da bo realno nekaj boljše. Treba je biti realen. Žalostno je, da potrebujemo zunanjo avtoriteto, da nam uredi državo. Urediti bi jo morali sami, ne pa da sledimo zahtevam in jih obkljukamo, ker jih moram .”
Evropska komisija napredek Srbije pri pogajanjih za vstop v EU ocenjuje zadržano, na predstavništvu v Novem Beogradu izpostavijo, da jih med drugim skrbi tudi raven medijske svobode. Mediji so v Srbiji zares slabi, tabloidi, ki stanejo le 10 centov, redno izvajajo medijske umore, tudi večina televizij je daleč od profesionalnih standardov. Predstavniki neodvisnih novinarskih združenj in nevladnih organizacij so zgroženi.
“Mediji se fokusirajo predvsem na politiko in estrado. Če si na začetku podjetniške poti in si uspešen, lahko prideš v medije samo, če plačaš ali če zaposliš neko starleto,” pa je zelo poveden mladi podjetnik Igor Jović.
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.
Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.
Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?
Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Neveljaven email naslov