Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov
Kopanje enkrat na tri tedne
Danes se zdi nepredstavljivo, da bi se okopali samo enkrat na tri tedne. Kot je opozoril državni preventivni mehanizem, stanovalci doma upokojencev Idrija – enota Marof doživljajo prav to. Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih: “Interval kopanja na tri tedne nikakor ne zagotavlja normalnih higienskih razmer. Tako dolgo obdobje med kopanji bi lahko opredelili kot grdo ravnanje s posameznikom.”
Šest mesecev na hodniku oddelka za dementne
Šelih je opozoril tudi na primer v enoti Koper Doma upokojencev Ptuj: “Posameznik je bil v domu za starejše nameščen na hodniku, ker zanj ni bilo prostora v bivalnih prostorih.”
Vodja enote Koper Janez Dolšak pravi, da so ga bili dolžni sprejeti na podlagi sodne odločbe, čeprav so se pritožili, da gospod ne sodi na varovani oddelek, ker nima demence.
“Gospoda so pripeljali, čeprav je bil oddelek povsem poln. Naredili smo improvizirano bivališče na hodniku in ga zaprli s paravanom, tako da ni bil ravno vsem na očeh.”
Dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo pravi, da je to popolnoma nesprejemljivo: “To je grozno. Se čudim, da to v Sloveniji sploh obstaja in da je ta primer sploh bil mogoč. To so nečloveške razmere, to ni bivanje. To ne more biti niti začasno bivališče. Tukaj gre za življenje ljudi. In mi smo tisti, ki bomo odločali, kje bomo živeli. Moramo se upreti temu, da bomo živeli na hodniku.”
Jana Mali je poudarila, da mora biti človek tisti, ki odgovarja za svoje življenje, ne pa sodišče in institucija.
Prepuščeni sami sebi med štirimi zidovi
Svetovalec varuhinje Jure Markič je opozoril, da v nekaterih ustanovah ob koncih tedna niso predvidene nobene dejavnosti. “Prepustijo jih samim sebi in jih posedejo pred televizijo.”
Predstavnik skupnosti privatnih zavodov v državnem preventivnem mehanizmu Jure Trbič je poudaril, da so domovi starejših občanov vezani na normative glede števila zaposlitev.
“To je težava, tako kot je včasih težava število plenic na dan. Normativ pravi tri na dan.”
Državni preventivni mehanizem je opozoril tudi na socialno izključevanje, ko so v domu starejših v Ribnici kavo na oddelku kuhali le tistim, ki so jim jo svojci lahko plačali.
Mladi v domovih za starejše
V domovih za starejše še vedno bivajo tudi številni mladi. Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak: “V domovih za starejše je še približno pet odstotkov mlajših invalidov, ki pridejo tja, ker nimamo drugih socialnovarstvenih programov zanje.”
Mlajši od 65 let ne spadajo v domove, ker tam ni primerno okolje za njih, je dodala Jana Mali: “To je nečloveško. Te zgodbe so nečloveške.”
Zakon o dolgotrajni oskrbi spet prevzelo ministrstvo za zdravje
Jana Mali: “V zadnjih 15 letih, odkar se ta zakon sprejema, je bil ves čas na enem ali drugem ministrstvu. Odgovornost prelagajo na drugega. To ne pomeni nič dobrega za ljudi.”
***
Na področju omejevanja gibanja tujcem, prosilcem za azil in otrokom v državnem preventivnem mehanizmu sodeluje tudi Pravno informacijski center. Katarina Bervar Sternad:
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov
Kopanje enkrat na tri tedne
Danes se zdi nepredstavljivo, da bi se okopali samo enkrat na tri tedne. Kot je opozoril državni preventivni mehanizem, stanovalci doma upokojencev Idrija – enota Marof doživljajo prav to. Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih: “Interval kopanja na tri tedne nikakor ne zagotavlja normalnih higienskih razmer. Tako dolgo obdobje med kopanji bi lahko opredelili kot grdo ravnanje s posameznikom.”
Šest mesecev na hodniku oddelka za dementne
Šelih je opozoril tudi na primer v enoti Koper Doma upokojencev Ptuj: “Posameznik je bil v domu za starejše nameščen na hodniku, ker zanj ni bilo prostora v bivalnih prostorih.”
Vodja enote Koper Janez Dolšak pravi, da so ga bili dolžni sprejeti na podlagi sodne odločbe, čeprav so se pritožili, da gospod ne sodi na varovani oddelek, ker nima demence.
“Gospoda so pripeljali, čeprav je bil oddelek povsem poln. Naredili smo improvizirano bivališče na hodniku in ga zaprli s paravanom, tako da ni bil ravno vsem na očeh.”
Dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo pravi, da je to popolnoma nesprejemljivo: “To je grozno. Se čudim, da to v Sloveniji sploh obstaja in da je ta primer sploh bil mogoč. To so nečloveške razmere, to ni bivanje. To ne more biti niti začasno bivališče. Tukaj gre za življenje ljudi. In mi smo tisti, ki bomo odločali, kje bomo živeli. Moramo se upreti temu, da bomo živeli na hodniku.”
Jana Mali je poudarila, da mora biti človek tisti, ki odgovarja za svoje življenje, ne pa sodišče in institucija.
Prepuščeni sami sebi med štirimi zidovi
Svetovalec varuhinje Jure Markič je opozoril, da v nekaterih ustanovah ob koncih tedna niso predvidene nobene dejavnosti. “Prepustijo jih samim sebi in jih posedejo pred televizijo.”
Predstavnik skupnosti privatnih zavodov v državnem preventivnem mehanizmu Jure Trbič je poudaril, da so domovi starejših občanov vezani na normative glede števila zaposlitev.
“To je težava, tako kot je včasih težava število plenic na dan. Normativ pravi tri na dan.”
Državni preventivni mehanizem je opozoril tudi na socialno izključevanje, ko so v domu starejših v Ribnici kavo na oddelku kuhali le tistim, ki so jim jo svojci lahko plačali.
Mladi v domovih za starejše
V domovih za starejše še vedno bivajo tudi številni mladi. Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak: “V domovih za starejše je še približno pet odstotkov mlajših invalidov, ki pridejo tja, ker nimamo drugih socialnovarstvenih programov zanje.”
Mlajši od 65 let ne spadajo v domove, ker tam ni primerno okolje za njih, je dodala Jana Mali: “To je nečloveško. Te zgodbe so nečloveške.”
Zakon o dolgotrajni oskrbi spet prevzelo ministrstvo za zdravje
Jana Mali: “V zadnjih 15 letih, odkar se ta zakon sprejema, je bil ves čas na enem ali drugem ministrstvu. Odgovornost prelagajo na drugega. To ne pomeni nič dobrega za ljudi.”
***
Na področju omejevanja gibanja tujcem, prosilcem za azil in otrokom v državnem preventivnem mehanizmu sodeluje tudi Pravno informacijski center. Katarina Bervar Sternad:
Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?
Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?
Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?
Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...
V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.
V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?
Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Neveljaven email naslov