Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Objavljamo dopis, v katerem je ministrstvo za infrastrukturo zapisalo, da mora ministrstvo za okolje in prostor nujno odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupov.
To je argumentiralo z obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa. V Sloveniji je namreč ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih kar 180.000 prebivalcev. Odškodnine bi lahko dosegle 200 milijonov evrov. V predlogu uredbe je ministrstvo za okolje naredilo prav to, kar je želelo ministrstvo za infrastrukturo – vzelo je pravno podlago za odškodnine. Uredba viša kriterij za ceste, ki bodo veljale za vir hrupa, z milijona vozil letno na kar tri milijone.
Odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopal civilno iniciativo v Gornji Radgoni, ki je pred leti od države uspela iztožiti odškodnine, v primeru sprejetja uredbe napoveduje postopek pred evropskih sodiščem za človekove pravice. Glede dopisa je ogorčen: “Saj to bi bilo zavestno poseganje v pravice. Tak dopis ni sprejemljiv niti pod razno.”
Stanko Sakovič iz civilne iniciative v Gornji Radgoni je zaradi posledic hrupa danes naglušen: “Mislim, da je to še ena od goljufij državnih oblasti na račun prebivalstva. Predvsem mislim, da je treba ušesa napeti poslancem iz posameznih regij, ki vse to le opazujejo. Na veliko govorijo, kako zastopajo nas državljane, ko pa pride do takih zadev, pa so tiho in se držijo koalicijskih dogovorov. Obsojam take poskuse, ki gredo na škodo ljudi.”
Da naj se okoljski predpisi uskladijo zaradi odškodninskih zahtev, je v resnici leta sklenila že Pahorjeva vlada leta 2011. Na tokratni predlog uredbe o hrupu je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 48 pripomb, a se do njih še ni opredelilo.
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pravnica s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica: “Mislim, da je to napačno razumevanje samega temelja, kaj je odškodnina. To so zelo stari instituti, kdaj si upravičen do odmene za škodo, ki je nastala. Problem je, če ta škoda na zdravje ljudi s strani države sploh ni ovrednotena. Ta škoda se na koncu meri v številu bolniških dni, obremenitvi zdravstvenega sistema itn. Če bi se naredila bilanca škodljivih vplivov na zdravje ljudi in obremenitve zdravstvene blagajne na ravni države, bi dobili zanimive rezultate.”
Število naglušnih oseb se povečuje. Samo v letu 2016 je število naročilnic za slušne aparate naraslo za skoraj 5 odstotkov. Lani je slušni aparat potrebovalo več kot 17.600 ljudi, kar je za 27 odstotkov več kot pred desetimi leti. Posledično se povečujejo tudi izdatki iz zdravstvene blagajne – v desetih letih so z 2,7 milijona evrov narasli na kar 5,6 milijona letno, kar predstavlja več kot 200 odstotno povečanje. Povzročata jih tako hrup kot tudi staranje prebivalstva, a zdravstvene posledice se pojavljajo tudi pri mladih in otrocih.
Dopis, v katerem Ministrstvo za infrastrukturo predlaga spremembo mejnih vrednosti hrupa, da bi se država izognila izplačilu odškodnin.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Objavljamo dopis, v katerem je ministrstvo za infrastrukturo zapisalo, da mora ministrstvo za okolje in prostor nujno odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupov.
To je argumentiralo z obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa. V Sloveniji je namreč ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih kar 180.000 prebivalcev. Odškodnine bi lahko dosegle 200 milijonov evrov. V predlogu uredbe je ministrstvo za okolje naredilo prav to, kar je želelo ministrstvo za infrastrukturo – vzelo je pravno podlago za odškodnine. Uredba viša kriterij za ceste, ki bodo veljale za vir hrupa, z milijona vozil letno na kar tri milijone.
Odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopal civilno iniciativo v Gornji Radgoni, ki je pred leti od države uspela iztožiti odškodnine, v primeru sprejetja uredbe napoveduje postopek pred evropskih sodiščem za človekove pravice. Glede dopisa je ogorčen: “Saj to bi bilo zavestno poseganje v pravice. Tak dopis ni sprejemljiv niti pod razno.”
Stanko Sakovič iz civilne iniciative v Gornji Radgoni je zaradi posledic hrupa danes naglušen: “Mislim, da je to še ena od goljufij državnih oblasti na račun prebivalstva. Predvsem mislim, da je treba ušesa napeti poslancem iz posameznih regij, ki vse to le opazujejo. Na veliko govorijo, kako zastopajo nas državljane, ko pa pride do takih zadev, pa so tiho in se držijo koalicijskih dogovorov. Obsojam take poskuse, ki gredo na škodo ljudi.”
Da naj se okoljski predpisi uskladijo zaradi odškodninskih zahtev, je v resnici leta sklenila že Pahorjeva vlada leta 2011. Na tokratni predlog uredbe o hrupu je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 48 pripomb, a se do njih še ni opredelilo.
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pravnica s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica: “Mislim, da je to napačno razumevanje samega temelja, kaj je odškodnina. To so zelo stari instituti, kdaj si upravičen do odmene za škodo, ki je nastala. Problem je, če ta škoda na zdravje ljudi s strani države sploh ni ovrednotena. Ta škoda se na koncu meri v številu bolniških dni, obremenitvi zdravstvenega sistema itn. Če bi se naredila bilanca škodljivih vplivov na zdravje ljudi in obremenitve zdravstvene blagajne na ravni države, bi dobili zanimive rezultate.”
Število naglušnih oseb se povečuje. Samo v letu 2016 je število naročilnic za slušne aparate naraslo za skoraj 5 odstotkov. Lani je slušni aparat potrebovalo več kot 17.600 ljudi, kar je za 27 odstotkov več kot pred desetimi leti. Posledično se povečujejo tudi izdatki iz zdravstvene blagajne – v desetih letih so z 2,7 milijona evrov narasli na kar 5,6 milijona letno, kar predstavlja več kot 200 odstotno povečanje. Povzročata jih tako hrup kot tudi staranje prebivalstva, a zdravstvene posledice se pojavljajo tudi pri mladih in otrocih.
Dopis, v katerem Ministrstvo za infrastrukturo predlaga spremembo mejnih vrednosti hrupa, da bi se država izognila izplačilu odškodnin.
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Neveljaven email naslov