Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
Brezskrbnost se ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, vase zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti morja, hitro spremeni v težave
Poletje je čas tudi za morske užitke in mednje zagotovo sodi uživanje na raznoraznih plovilih, od manjših napihljivih čolnov, gliserjev, jadrnic do luksuznih ladij, ki predstavljajo prave male potujoče hiše. Brezskrbnost pa se kaj hitro lahko spremeni v težave. Sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
“Naši gostje so po večini pomorci, a začetek poletja prinese v vodo vse, kar plava in gre.” – Matjaž France, vodja izolske marine
Pri upravljanju plovil so najpomembnejše praktične izkušnje, teh pa zagotovo ne pridobimo z opravljenim izpitom za voditelja čolna, ki sploh ne vsebuje praktičnega dela. Je to posebnost v tem delu Evrope ali smo del neke splošne prakse, ki trka predvsem na zavest novopečenih mornarjev in njihovo zavedanje, da z opravljenim izpitom pravzaprav še nič ne znajo.
Ampak slovenska zakonodaja je pač takšna, kot je – izpit za voditelja čolna je dokaj zahteven, vseeno pa ne vključuje praktičnega dela.
“Predstavljajte si, da naredite izpit za avto, potem pa dobite v roke tovornjak s priklopnikom. Podobno je na morju.”
V Avstriji in Nemčiji je sistem malce drugačen – če v spremstvu izkušenega mornarja, ki skrbno zapisuje milje v ladijski dnevnik, ne opravite predpisanega števila preplutih milj, sploh ne morete opravljati izpita.
Priporočljivo je, da svoje znanje upravljanja plovil vseskozi obnavljate, če ste svež mornar, pa je mogoče najbolje, da si privoščite kakšen praktični tečaj, na katerem se boste, če drugega ne, šele prepričali, kako malo veste.
“Začetniki so precej bolj previdni. Še vedno pa je največkrat omenjen razlog za nesreče na morju alkohol.” – Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo
Previdnost torej – najprej pri izbiri tečajev, nato pri opravljanju izpitov, pa pri oceni svojih zmožnosti, preden se sami podate na morje, predvsem pa potem, ko boste že za krmilom čolna, gliserja ali jadrnice. Previdnost je že na splošno prvi pogoj za brezskrbne uživaške počitnice, kaj šele na morju.
1277 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
Brezskrbnost se ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, vase zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti morja, hitro spremeni v težave
Poletje je čas tudi za morske užitke in mednje zagotovo sodi uživanje na raznoraznih plovilih, od manjših napihljivih čolnov, gliserjev, jadrnic do luksuznih ladij, ki predstavljajo prave male potujoče hiše. Brezskrbnost pa se kaj hitro lahko spremeni v težave. Sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
“Naši gostje so po večini pomorci, a začetek poletja prinese v vodo vse, kar plava in gre.” – Matjaž France, vodja izolske marine
Pri upravljanju plovil so najpomembnejše praktične izkušnje, teh pa zagotovo ne pridobimo z opravljenim izpitom za voditelja čolna, ki sploh ne vsebuje praktičnega dela. Je to posebnost v tem delu Evrope ali smo del neke splošne prakse, ki trka predvsem na zavest novopečenih mornarjev in njihovo zavedanje, da z opravljenim izpitom pravzaprav še nič ne znajo.
Ampak slovenska zakonodaja je pač takšna, kot je – izpit za voditelja čolna je dokaj zahteven, vseeno pa ne vključuje praktičnega dela.
“Predstavljajte si, da naredite izpit za avto, potem pa dobite v roke tovornjak s priklopnikom. Podobno je na morju.”
V Avstriji in Nemčiji je sistem malce drugačen – če v spremstvu izkušenega mornarja, ki skrbno zapisuje milje v ladijski dnevnik, ne opravite predpisanega števila preplutih milj, sploh ne morete opravljati izpita.
Priporočljivo je, da svoje znanje upravljanja plovil vseskozi obnavljate, če ste svež mornar, pa je mogoče najbolje, da si privoščite kakšen praktični tečaj, na katerem se boste, če drugega ne, šele prepričali, kako malo veste.
“Začetniki so precej bolj previdni. Še vedno pa je največkrat omenjen razlog za nesreče na morju alkohol.” – Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo
Previdnost torej – najprej pri izbiri tečajev, nato pri opravljanju izpitov, pa pri oceni svojih zmožnosti, preden se sami podate na morje, predvsem pa potem, ko boste že za krmilom čolna, gliserja ali jadrnice. Previdnost je že na splošno prvi pogoj za brezskrbne uživaške počitnice, kaj šele na morju.
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?
Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?
Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.
Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.
Neveljaven email naslov