Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili tudi hitri padci.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo.
“Kriptovalute so nastale kot odgovor na padec zaupanja v finančne institucije. Pri transakcijah ni treba zaupati nikomur, razen sistemu kot takemu.” – Marko Pahor, Ekonomska fakulteta
Tudi stroški poslovanja z denimo Bitcoinom so nični ali zelo nizki, kar je ena od privlačnih lastnosti za uporabnike. Druga pa je vsaj navidezna anonimnost. Zgodovina vseh transakcij Bitcoinov je denimo javna, a včasih ne moreš vedeti, kdo je lastnik posamezne elektronske denarnice.
“Institucije, kot so menjalnice kriptovalut, so regulirane, od uporabnika zahtevajo vse podatke. Denarne vstopne in izstopne točke so nadzorovane in delujejo v skladu z zakonodajo o pranju denarja.” – Jure Pirc, predsednik Bitcoin društva Slovenije
A na Uradu za preprečevanje pranja denarja so nam pisno pojasnili, da nekatere menjalne platforme pomanjkljivo spoštujejo predpise in zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kar omogoča precejšnjo anonimnost oseb, ki opravljalo plačila nezakonitih dobrin. Urad je doslej prejel okrog 10 prijav sumljivih transakcij, pri katerih je bila zaznana uporaba virtualnih valut.
Natančnih statik pri Policiji ne vodijo, saj so kriptovalute le sredstvo, ne pa vrsta kaznivega dejanja. A iz izkušenj ugotavljajo, da se v zadnjem času pri takih dejavnostih uporaba kriptovalut veča.
“Kriptovalute srečujemo na področju trgovanja z drogami, izsiljevalskih virusov, pri kupovanju nelegalnih dobrin prek spleta, denimo orožja, ponarejenih plačilnih kartic in vsebin z zlorabami otrok.” – Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor v sektorju za gospodarsko kriminaliteto
A obravnava kriminalnih dejanj ni edino področje, kjer se odpirajo nova vprašanja.
“Zaradi anonimnosti včasih ne vemo, s kom sklepamo pogodbo, kako je z veljavnostjo pogodb, kdo bo presojal v primerih sporov, pod čigavo jurisdikcijo spadajo.” – pravnik Ivo Grlica
Marko Pahor meni, da gre v tem trenutku za pri kriptovalutah izredno tvegano špekulativno naložbo. “Nikomur ne bi svetoval, da gre v naložbo v kriptovalute s kakšnim večjim delom svojega premoženja. Morda do 10 odstotkov, če si pripravljen toliko tvegati, zakaj pa ne.”
Za primer: Prejšnji četrtek je v primerjavi z dnem poprej vrednost enega Bitcoina poskočila za skoraj 500 evrov na 2380 evrov. S tem se je vrnila na vrednost, ki jo je imela mesec dni nazaj, vmes pa je padla celo že za tretjino. “Volatilnost trga je povezana s poplavo informacij in čustvenim odzivom vlagateljev na trenutne dogodke na trgu,” pravi Jure Pirc.
Pravnik Ivo Grlica meni, da se bodo morale mednarodne in nacionalne institucije vse bolj intenzivno ukvarjati z regulacijo, saj bo tehnologija prešla v vse širšo rabo.
“Gre za vprašanje, katera država bo prepoznala priložnosti in ponudila najbolj ugodno regulatorno okolje za pritegnitev investicij na tem področju.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili tudi hitri padci.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo.
“Kriptovalute so nastale kot odgovor na padec zaupanja v finančne institucije. Pri transakcijah ni treba zaupati nikomur, razen sistemu kot takemu.” – Marko Pahor, Ekonomska fakulteta
Tudi stroški poslovanja z denimo Bitcoinom so nični ali zelo nizki, kar je ena od privlačnih lastnosti za uporabnike. Druga pa je vsaj navidezna anonimnost. Zgodovina vseh transakcij Bitcoinov je denimo javna, a včasih ne moreš vedeti, kdo je lastnik posamezne elektronske denarnice.
“Institucije, kot so menjalnice kriptovalut, so regulirane, od uporabnika zahtevajo vse podatke. Denarne vstopne in izstopne točke so nadzorovane in delujejo v skladu z zakonodajo o pranju denarja.” – Jure Pirc, predsednik Bitcoin društva Slovenije
A na Uradu za preprečevanje pranja denarja so nam pisno pojasnili, da nekatere menjalne platforme pomanjkljivo spoštujejo predpise in zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kar omogoča precejšnjo anonimnost oseb, ki opravljalo plačila nezakonitih dobrin. Urad je doslej prejel okrog 10 prijav sumljivih transakcij, pri katerih je bila zaznana uporaba virtualnih valut.
Natančnih statik pri Policiji ne vodijo, saj so kriptovalute le sredstvo, ne pa vrsta kaznivega dejanja. A iz izkušenj ugotavljajo, da se v zadnjem času pri takih dejavnostih uporaba kriptovalut veča.
“Kriptovalute srečujemo na področju trgovanja z drogami, izsiljevalskih virusov, pri kupovanju nelegalnih dobrin prek spleta, denimo orožja, ponarejenih plačilnih kartic in vsebin z zlorabami otrok.” – Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor v sektorju za gospodarsko kriminaliteto
A obravnava kriminalnih dejanj ni edino področje, kjer se odpirajo nova vprašanja.
“Zaradi anonimnosti včasih ne vemo, s kom sklepamo pogodbo, kako je z veljavnostjo pogodb, kdo bo presojal v primerih sporov, pod čigavo jurisdikcijo spadajo.” – pravnik Ivo Grlica
Marko Pahor meni, da gre v tem trenutku za pri kriptovalutah izredno tvegano špekulativno naložbo. “Nikomur ne bi svetoval, da gre v naložbo v kriptovalute s kakšnim večjim delom svojega premoženja. Morda do 10 odstotkov, če si pripravljen toliko tvegati, zakaj pa ne.”
Za primer: Prejšnji četrtek je v primerjavi z dnem poprej vrednost enega Bitcoina poskočila za skoraj 500 evrov na 2380 evrov. S tem se je vrnila na vrednost, ki jo je imela mesec dni nazaj, vmes pa je padla celo že za tretjino. “Volatilnost trga je povezana s poplavo informacij in čustvenim odzivom vlagateljev na trenutne dogodke na trgu,” pravi Jure Pirc.
Pravnik Ivo Grlica meni, da se bodo morale mednarodne in nacionalne institucije vse bolj intenzivno ukvarjati z regulacijo, saj bo tehnologija prešla v vse širšo rabo.
“Gre za vprašanje, katera država bo prepoznala priložnosti in ponudila najbolj ugodno regulatorno okolje za pritegnitev investicij na tem področju.”
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?
V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.
V vročem mikrofonu smo perd 18. oktobrom, ko obeležujemo dan boja proti trgovini z ljudmi z gostoma razkrivali, kako prisoten je ta pereč problem v Sloveniji.
V Pirničah podirajo na novo zgrajeno bioplinarno, v katero je investitor vložil več kot 6 milijonov evrov. Tako inšpektorji kot civilna iniciativa trdijo, da je investitor gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Investitor seveda zatrjuje drugače.
“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.
Neveljaven email naslov