Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.

Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili tudi hitri padci.

Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci  so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo.

“Kriptovalute so nastale kot odgovor na padec zaupanja v finančne institucije. Pri transakcijah ni treba zaupati nikomur, razen sistemu kot takemu.” – Marko Pahor, Ekonomska fakulteta

Tudi stroški poslovanja z denimo Bitcoinom so nični ali zelo nizki, kar je ena od privlačnih lastnosti za uporabnike. Druga pa je vsaj navidezna anonimnost. Zgodovina vseh transakcij Bitcoinov je denimo javna, a včasih ne moreš vedeti, kdo je lastnik posamezne elektronske denarnice.

“Institucije, kot so menjalnice kriptovalut, so regulirane, od uporabnika zahtevajo vse podatke. Denarne vstopne in izstopne točke so nadzorovane in delujejo v skladu z zakonodajo o pranju denarja.” – Jure Pirc, predsednik Bitcoin društva Slovenije

A na Uradu za preprečevanje pranja denarja so nam pisno pojasnili, da nekatere menjalne platforme pomanjkljivo spoštujejo predpise in zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kar omogoča precejšnjo anonimnost oseb, ki opravljalo plačila nezakonitih dobrin. Urad je doslej prejel okrog 10 prijav sumljivih transakcij, pri katerih je bila zaznana uporaba virtualnih valut.

Nejasna regulacija

Natančnih statik pri Policiji ne vodijo, saj so kriptovalute le sredstvo, ne pa vrsta kaznivega dejanja. A iz izkušenj ugotavljajo, da se v zadnjem času pri takih dejavnostih uporaba kriptovalut veča.

“Kriptovalute srečujemo na področju trgovanja z drogami, izsiljevalskih virusov, pri kupovanju nelegalnih dobrin prek spleta, denimo orožja, ponarejenih plačilnih kartic in vsebin z zlorabami otrok.” – Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor v sektorju za gospodarsko kriminaliteto

A obravnava kriminalnih dejanj ni edino področje, kjer se odpirajo nova vprašanja.

“Zaradi anonimnosti včasih ne vemo, s kom sklepamo pogodbo, kako je z veljavnostjo pogodb, kdo bo presojal v primerih sporov, pod čigavo jurisdikcijo spadajo.” – pravnik Ivo Grlica

“Hiter zaslužek”

Marko Pahor meni, da gre v tem trenutku za pri kriptovalutah izredno tvegano špekulativno naložbo. “Nikomur ne bi svetoval, da gre v naložbo v kriptovalute s kakšnim večjim delom svojega premoženja. Morda do 10 odstotkov, če si pripravljen toliko tvegati, zakaj pa ne.”

Za primer: Prejšnji četrtek je v primerjavi z dnem poprej vrednost enega Bitcoina poskočila za skoraj 500 evrov na 2380 evrov. S tem se je vrnila na vrednost, ki jo je imela mesec dni nazaj, vmes pa je padla celo že za tretjino. “Volatilnost trga je povezana s poplavo informacij in čustvenim odzivom vlagateljev na trenutne dogodke na trgu,” pravi Jure Pirc.

Pravnik Ivo Grlica meni, da se bodo morale mednarodne in nacionalne institucije vse bolj intenzivno ukvarjati z regulacijo, saj bo tehnologija prešla v vse širšo rabo.

“Gre za vprašanje, katera država bo prepoznala priložnosti in ponudila najbolj ugodno regulatorno okolje za pritegnitev investicij na tem področju.”