Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Neveljaven email naslov