Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Država velikega vpliva na ureditev in zmanjšanje smrtnih žrtev na teh lokalnih cestah nima
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev.
Kakšne naložbe v državno cestno omrežje lahko pričakujemo naslednja leta in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo: “Varne infrastrukture za največje kršitelje ni. Upam si trditi, da so slovenske avtoceste in hitre ceste v primerjavi z drugimi državami varne. Pomembno je, da prometno infrastrukturo čim bolj izboljšujemo, več kot je v enem obdobju propade. Metodologija je zasnovana tako da poudari mesta, ki so najbolj kritična, kjer je največ nesreč, oziroma kjer je sanacija nujno potrebna.”
“Državljani lahko na cestah vidijo več del, ki sicer povzročajo zastoje, a se je treba zavedati, da le z rednim vzdrževanjem lahko ohranjamo dobro infrastrukturo.”
“V Sloveniji imate veliko različnih kategorij oziroma tipov cest. Imate veliko dobro vzdrževanih cest, še posebej na AC-odsekih, kar urejajo tudi evropske direktive. So pa vprašljive predvsem lokalne ceste. V te je treba vlagati več, saj zahtevajo največ smrtnih žrtev, tudi dovoljeno hitrost na teh cestah morate bolj smiselno uravnavati. Poleg visoke hitrosti imate slabše urejen promet na teh cestah, kjer se srečujejo vsi udeleženci, ki niso ustrezno zavarovani, redko vidimo ustrezne varnostne ovire. Naložbe bi morali povečati,” pravi Ferry Smith, predsednik EuroRAP in predstavnik nizozemske avto-moto organizacije Royal Dutch touring club.
“Žal tudi položaj v Sloveniji ni dober, saj je smrtnost na cestah nad povprečjem EU. Čeprav vidimo napredek zadnjih 15 let, je napredek prepočasen. Ugotavljamo, da se je stanje v zadnjih dveh letih zelo poslabšalo. V tem letu smo videli sedemodstotno povečanje smrti na cestah. Slovenija mora v primerjavi z drugimi državami v EU kljub tej nagradi še vedno veliko narediti. Žal je nazadovala.” – Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa
1277 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Država velikega vpliva na ureditev in zmanjšanje smrtnih žrtev na teh lokalnih cestah nima
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev.
Kakšne naložbe v državno cestno omrežje lahko pričakujemo naslednja leta in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo: “Varne infrastrukture za največje kršitelje ni. Upam si trditi, da so slovenske avtoceste in hitre ceste v primerjavi z drugimi državami varne. Pomembno je, da prometno infrastrukturo čim bolj izboljšujemo, več kot je v enem obdobju propade. Metodologija je zasnovana tako da poudari mesta, ki so najbolj kritična, kjer je največ nesreč, oziroma kjer je sanacija nujno potrebna.”
“Državljani lahko na cestah vidijo več del, ki sicer povzročajo zastoje, a se je treba zavedati, da le z rednim vzdrževanjem lahko ohranjamo dobro infrastrukturo.”
“V Sloveniji imate veliko različnih kategorij oziroma tipov cest. Imate veliko dobro vzdrževanih cest, še posebej na AC-odsekih, kar urejajo tudi evropske direktive. So pa vprašljive predvsem lokalne ceste. V te je treba vlagati več, saj zahtevajo največ smrtnih žrtev, tudi dovoljeno hitrost na teh cestah morate bolj smiselno uravnavati. Poleg visoke hitrosti imate slabše urejen promet na teh cestah, kjer se srečujejo vsi udeleženci, ki niso ustrezno zavarovani, redko vidimo ustrezne varnostne ovire. Naložbe bi morali povečati,” pravi Ferry Smith, predsednik EuroRAP in predstavnik nizozemske avto-moto organizacije Royal Dutch touring club.
“Žal tudi položaj v Sloveniji ni dober, saj je smrtnost na cestah nad povprečjem EU. Čeprav vidimo napredek zadnjih 15 let, je napredek prepočasen. Ugotavljamo, da se je stanje v zadnjih dveh letih zelo poslabšalo. V tem letu smo videli sedemodstotno povečanje smrti na cestah. Slovenija mora v primerjavi z drugimi državami v EU kljub tej nagradi še vedno veliko narediti. Žal je nazadovala.” – Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Neveljaven email naslov