Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Vse okoljevarstvene organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, so bile v primeru Magne izpostavljene zelo močnim pritiskom. Kot pravi Andrej Gnezda iz Umanotere, so doživljali tako pritiske prek medijev kot družabnih omrežij, čeprav je opozarjanje na nepravilnosti zakonska pravica in dolžnost teh organizacij.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pravi, da težko komentira te pritiske, ker ni sodelovala v teh postopkih. Prepričana je, da pritiskov ministrstva za okolje in strokovnih služb ni bilo.
Okoljska pravnica Senka Šifkovič Vrbica pravi, da bi država morala narediti vse, da bi preprečila preganjanje in nadlegovanje. Pojasniti bi morala tudi postopke in vlogo nevladnih organizacij.
“Ne samo, da država tega ni naredila, bila je akter tega nadlegovanja in preganjanja in podpihovanja nestrpnosti.”
Pravnica iz PIC-a pravi, da so ji pri tem v veliki meri šli na roko mediji, ki o primeru niso poročali uravnoteženo. Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Kornelija Marzel pravi, da gre pri takih pritiskih za napad na demokratično ureditev.
“Država po mojem mnenju ni odigrala svoje vloge tako, kot bi jo morala.”
Pritiski na okoljevarstvene organizacije se niso začeli z Magno. Koordinatorica kampanje Rešimo Muro Andreja Slameršek iz društva za opazovanje rib Slovenije pravi, da jih doživljajo vse, odkar so začeli delovati.
“Gre za izjemno velike pritiske investitorjev in vladnih ustanov. Imajo zelo nizko raven komunikacije. Žalijo in kričijo na nas. Razglašajo nas za sovražnike.”
Onemogočajo jim sodelovanje v postopkih, tudi ko dobijo tožbe na sodišču. Okoljske informacije so absolutno javni podatek, kar pomeni, da je treba dostop do njih dovoliti vedno brez izjeme. Toda število pritožb, ki jih v zvezi z dostopom do okoljskih informacij prejema informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, se zadnja tri leta povečuje.
Urad varuhinje človekovih pravic letno prejme približno 130 pobud na področju okolja. Stopnja utemeljenosti je razmeroma visoka. Pri tem ne ugotavlja, da bi šlo za zasebne interese. Pristojni organi oblasti večkrat poskušajo tudi izigrati javnost pri pravici do vpogleda v okoljske informacije in tudi sicer, ko želi javnost sodelovati pri pripravi predpisov.
Varuhinja je kritična tudi do tega, da ministrstvo ni omogočilo kakovostnega sodelovanja javnosti pri pripravi Zakona o varstvu okolja. Gre za več kot 300 členov, pri čemer ministrstvo ni obrazložilo, zakaj jih spreminja.
Zdi se, da je okolje postalo ujetnik politike, ki namesto vsebini pogosto daje prednost formalizmom, pa še pri izpolnjevanju teh ni uspešna. Pri tem je pozorna, da ne pride v konflikt s finančnimi in gospodarskimi interesi, pogosto pa presliši argumente ljudi. Interesi bi morali biti uravnoteženi, vendar bi za to bilo treba prisluhniti vsem stranem.
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Vse okoljevarstvene organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, so bile v primeru Magne izpostavljene zelo močnim pritiskom. Kot pravi Andrej Gnezda iz Umanotere, so doživljali tako pritiske prek medijev kot družabnih omrežij, čeprav je opozarjanje na nepravilnosti zakonska pravica in dolžnost teh organizacij.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pravi, da težko komentira te pritiske, ker ni sodelovala v teh postopkih. Prepričana je, da pritiskov ministrstva za okolje in strokovnih služb ni bilo.
Okoljska pravnica Senka Šifkovič Vrbica pravi, da bi država morala narediti vse, da bi preprečila preganjanje in nadlegovanje. Pojasniti bi morala tudi postopke in vlogo nevladnih organizacij.
“Ne samo, da država tega ni naredila, bila je akter tega nadlegovanja in preganjanja in podpihovanja nestrpnosti.”
Pravnica iz PIC-a pravi, da so ji pri tem v veliki meri šli na roko mediji, ki o primeru niso poročali uravnoteženo. Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Kornelija Marzel pravi, da gre pri takih pritiskih za napad na demokratično ureditev.
“Država po mojem mnenju ni odigrala svoje vloge tako, kot bi jo morala.”
Pritiski na okoljevarstvene organizacije se niso začeli z Magno. Koordinatorica kampanje Rešimo Muro Andreja Slameršek iz društva za opazovanje rib Slovenije pravi, da jih doživljajo vse, odkar so začeli delovati.
“Gre za izjemno velike pritiske investitorjev in vladnih ustanov. Imajo zelo nizko raven komunikacije. Žalijo in kričijo na nas. Razglašajo nas za sovražnike.”
Onemogočajo jim sodelovanje v postopkih, tudi ko dobijo tožbe na sodišču. Okoljske informacije so absolutno javni podatek, kar pomeni, da je treba dostop do njih dovoliti vedno brez izjeme. Toda število pritožb, ki jih v zvezi z dostopom do okoljskih informacij prejema informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, se zadnja tri leta povečuje.
Urad varuhinje človekovih pravic letno prejme približno 130 pobud na področju okolja. Stopnja utemeljenosti je razmeroma visoka. Pri tem ne ugotavlja, da bi šlo za zasebne interese. Pristojni organi oblasti večkrat poskušajo tudi izigrati javnost pri pravici do vpogleda v okoljske informacije in tudi sicer, ko želi javnost sodelovati pri pripravi predpisov.
Varuhinja je kritična tudi do tega, da ministrstvo ni omogočilo kakovostnega sodelovanja javnosti pri pripravi Zakona o varstvu okolja. Gre za več kot 300 členov, pri čemer ministrstvo ni obrazložilo, zakaj jih spreminja.
Zdi se, da je okolje postalo ujetnik politike, ki namesto vsebini pogosto daje prednost formalizmom, pa še pri izpolnjevanju teh ni uspešna. Pri tem je pozorna, da ne pride v konflikt s finančnimi in gospodarskimi interesi, pogosto pa presliši argumente ljudi. Interesi bi morali biti uravnoteženi, vendar bi za to bilo treba prisluhniti vsem stranem.
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov