Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
Le redki najemodajalci so pripravljeni oddati stanovanje beguncem
Dobre izkušnje pri oddajanju stanovanj beguncem – tudi brez najemnine
Bojan Marin je izvedel za družino iz Gane, ki ni imela urejenega bivališča. Oddal jim je stanovanje le za plačilo stroškov.
“Izkušnja je bila absolutno pozitivna,” pravi Marin, ki se zaveda, da begunci ne prinesejo s sabo nobenega premoženja.
Nekaj težav je bilo le s sosedi, pri katerih je čutil nelagodje: “Vsi so gledali malo po strani. Spraševali so, kaj pa je zdaj to. Rekel sem, da so ljudje, tako kot vsi ostali. Razporeditev dobrih, slabih, zoprnih ljudi je v vseh populacijah približno enaka. Obstajajo manjše kulturne razlike, ampak vsaka drugačnost pa res ne more biti vzrok za izključevanje.”
Dr. Matjaž Lunaček je ponudil sobivanje v svojem stanovanju otroku brez staršev iz Afganistana. Izkazalo se je, da je k njemu prišel zelo nadarjen fant, ki je v desetih mesecih opravil osmi in deveti razred osnovne šole, se vpisal na Bežigrajsko gimnazijo, prek poletja opravil vse izpite za prvi letnik in zdaj redno obiskuje drugi letnik gimnazije. V letu bivanja v Sloveniji se je zelo dobro naučil tudi govoriti slovensko.
“Mislim, da bo dolgoročno tako bister fant absolutno pozitivno prispeval k naši kulturi.”
Beguncem ne oddajajo
Govorili smo z dvema družinama, ki so prišle k nam v okviru relokacije iz Grčije. Obe sta imeli zelo veliko težav pri iskanju primernega najemniškega stanovanja. V prvi opisujejo, da jih je, potem ko so izvedeli, da so begunci, zavrnilo kar 35 lastnikov. Tudi na nepremičninski agenciji so dobili odgovor, da ne oddajajo stanovanj beguncem. Druga družina, ki smo jo že spoznali pred več kot letom dni v Logatcu, je stanovanje neuspešno iskala več kot štiri mesece.
Franci Jazbec iz društva Odnos, ki osebam z mednarodno zaščito pomaga pri iskanju primerne namestitve, pravi, da si je družina ogledala številna stanovanja, vendar jih lastniki niso bili pripravljeni sprejeti, ali so bila stanovanja predraga, ali pa so bila neprimerna za bivanje.
“Gre samo za pripravljenost sobivanja s tujci, kar je pa lahko tudi priložnost. Mi imamo pozitivne izkušnje, večina izkušenj je pozitivnih. Slovenci in tujci vzpostavijo normalen dialog, se učijo drug od drugega, spletejo dobre odnose, si pomagajo.”
Strah pred drugačnostjo in tujci
Nekateri lastniki se bojijo praktičnih težav, ki bi lahko nastale pri oddajanju stanovanj v najem beguncem. “Te praktične težave je mogoče prebroditi z dialogom, vzajemnim učenjem in izmenjavo informacij. Ne gre vedno za to, da bi bili najemodajalci rasisti in ksenofobi, kar je seveda tudi težava v slovenski družbi.”
Kot opozarja Lunaček, znani ljudje pogosto ustvarjajo sovražno družbeno klimo do beguncev. Prisotni so tudi psihološki mehanizmi. “Ljudje pogosto vzpostavljajo zgodnje otroške obrambne mehanizme, ki v glavnem delujejo po principu projekcije. Vse slabo je nekje zunaj in je označeno z neko drugačnostjo – govori drug jezik, ima drugo vero itn. To je nevarno. Narejen je izrazit razcep. Vse kar je dobro, je v meni, vse kar je slabo, je zunaj, izven mene.”
Razcep in projekcije so opazni tudi znotraj slovenskega prostora:
“Kako Kranjec gleda na Štajerca itn. Že tam se išče razlike, ki ne oplajajo, ampak ločujejo.”
Glede tega, da bi lahko prišlo do hitrih premikov v glavah ljudi, psihoanalitik ni najbolj optimističen, saj bi to zahtevalo resno delo na sebi. “Neprestano ozaveščanje lahko pri tem malo pripomore, ampak tako zgodnjih obrambnih mehanizmov na psihološki ravni se ne da premakniti. To se je oblikovalo v zelo zgodnjem obdobju človekovega življenja in se potem premaknilo v stališča, o katerih ljudje ne postavijo nobenega dvoma.”
Diskriminiranje je prepovedano
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da pri oddajanju stanovanja v najem velja prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, saj to ni stvar zasebnega življenja, ampak tudi plačevanja davkov. Pri tem pa so na trgu zelo različni lastniki stanovanj: “Poznamo tudi lastnike, ki imajo socialno-družbeni čut in v skladu s tem čutom, čeprav se preživljajo z oddajanjem stanovanj, tudi živijo.” Sankcioniranje diskriminacije na najemnem trgu je izjemno težko. Tržni inšpektorat je letos prejel eno tako prijavo in izdal le pisno opozorilo, saj je bil oglas za oddajo le slovenski družini medtem že umaknjen.
Psihoanalitik Matjaž Lunaček, kljub svojemu pesimizmu glede spreminjanja ksenofobnih stališč, sklene:
“Obstaja skrajno pozitivna praksa, ob kateri mogoče lahko komu za malenkost zasveti žarnica v glavi.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
Le redki najemodajalci so pripravljeni oddati stanovanje beguncem
Dobre izkušnje pri oddajanju stanovanj beguncem – tudi brez najemnine
Bojan Marin je izvedel za družino iz Gane, ki ni imela urejenega bivališča. Oddal jim je stanovanje le za plačilo stroškov.
“Izkušnja je bila absolutno pozitivna,” pravi Marin, ki se zaveda, da begunci ne prinesejo s sabo nobenega premoženja.
Nekaj težav je bilo le s sosedi, pri katerih je čutil nelagodje: “Vsi so gledali malo po strani. Spraševali so, kaj pa je zdaj to. Rekel sem, da so ljudje, tako kot vsi ostali. Razporeditev dobrih, slabih, zoprnih ljudi je v vseh populacijah približno enaka. Obstajajo manjše kulturne razlike, ampak vsaka drugačnost pa res ne more biti vzrok za izključevanje.”
Dr. Matjaž Lunaček je ponudil sobivanje v svojem stanovanju otroku brez staršev iz Afganistana. Izkazalo se je, da je k njemu prišel zelo nadarjen fant, ki je v desetih mesecih opravil osmi in deveti razred osnovne šole, se vpisal na Bežigrajsko gimnazijo, prek poletja opravil vse izpite za prvi letnik in zdaj redno obiskuje drugi letnik gimnazije. V letu bivanja v Sloveniji se je zelo dobro naučil tudi govoriti slovensko.
“Mislim, da bo dolgoročno tako bister fant absolutno pozitivno prispeval k naši kulturi.”
Beguncem ne oddajajo
Govorili smo z dvema družinama, ki so prišle k nam v okviru relokacije iz Grčije. Obe sta imeli zelo veliko težav pri iskanju primernega najemniškega stanovanja. V prvi opisujejo, da jih je, potem ko so izvedeli, da so begunci, zavrnilo kar 35 lastnikov. Tudi na nepremičninski agenciji so dobili odgovor, da ne oddajajo stanovanj beguncem. Druga družina, ki smo jo že spoznali pred več kot letom dni v Logatcu, je stanovanje neuspešno iskala več kot štiri mesece.
Franci Jazbec iz društva Odnos, ki osebam z mednarodno zaščito pomaga pri iskanju primerne namestitve, pravi, da si je družina ogledala številna stanovanja, vendar jih lastniki niso bili pripravljeni sprejeti, ali so bila stanovanja predraga, ali pa so bila neprimerna za bivanje.
“Gre samo za pripravljenost sobivanja s tujci, kar je pa lahko tudi priložnost. Mi imamo pozitivne izkušnje, večina izkušenj je pozitivnih. Slovenci in tujci vzpostavijo normalen dialog, se učijo drug od drugega, spletejo dobre odnose, si pomagajo.”
Strah pred drugačnostjo in tujci
Nekateri lastniki se bojijo praktičnih težav, ki bi lahko nastale pri oddajanju stanovanj v najem beguncem. “Te praktične težave je mogoče prebroditi z dialogom, vzajemnim učenjem in izmenjavo informacij. Ne gre vedno za to, da bi bili najemodajalci rasisti in ksenofobi, kar je seveda tudi težava v slovenski družbi.”
Kot opozarja Lunaček, znani ljudje pogosto ustvarjajo sovražno družbeno klimo do beguncev. Prisotni so tudi psihološki mehanizmi. “Ljudje pogosto vzpostavljajo zgodnje otroške obrambne mehanizme, ki v glavnem delujejo po principu projekcije. Vse slabo je nekje zunaj in je označeno z neko drugačnostjo – govori drug jezik, ima drugo vero itn. To je nevarno. Narejen je izrazit razcep. Vse kar je dobro, je v meni, vse kar je slabo, je zunaj, izven mene.”
Razcep in projekcije so opazni tudi znotraj slovenskega prostora:
“Kako Kranjec gleda na Štajerca itn. Že tam se išče razlike, ki ne oplajajo, ampak ločujejo.”
Glede tega, da bi lahko prišlo do hitrih premikov v glavah ljudi, psihoanalitik ni najbolj optimističen, saj bi to zahtevalo resno delo na sebi. “Neprestano ozaveščanje lahko pri tem malo pripomore, ampak tako zgodnjih obrambnih mehanizmov na psihološki ravni se ne da premakniti. To se je oblikovalo v zelo zgodnjem obdobju človekovega življenja in se potem premaknilo v stališča, o katerih ljudje ne postavijo nobenega dvoma.”
Diskriminiranje je prepovedano
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da pri oddajanju stanovanja v najem velja prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, saj to ni stvar zasebnega življenja, ampak tudi plačevanja davkov. Pri tem pa so na trgu zelo različni lastniki stanovanj: “Poznamo tudi lastnike, ki imajo socialno-družbeni čut in v skladu s tem čutom, čeprav se preživljajo z oddajanjem stanovanj, tudi živijo.” Sankcioniranje diskriminacije na najemnem trgu je izjemno težko. Tržni inšpektorat je letos prejel eno tako prijavo in izdal le pisno opozorilo, saj je bil oglas za oddajo le slovenski družini medtem že umaknjen.
Psihoanalitik Matjaž Lunaček, kljub svojemu pesimizmu glede spreminjanja ksenofobnih stališč, sklene:
“Obstaja skrajno pozitivna praksa, ob kateri mogoče lahko komu za malenkost zasveti žarnica v glavi.”
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov