Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


22.12.2020

Goran Forbici, Center nevladnih organizacij Slovenije

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


15.12.2020

Izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov

Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.


08.12.2020

Znanost zaradi boja za denar vse bolj nezmožna širine

Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.


01.12.2020

Hidroelektrarne na Savi: Obnovljiv vir energije ali posegi proti naravi?

Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?


25.11.2020

Vsako peto otroštvo zaznamovano z eno izmed oblik spolnega nasilja

Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori


24.11.2020

Epidemija upada prepočasi

Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.


21.11.2020

Bodo v Šaleški dolini poleg premoga kurili še odpadke?

Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.


18.11.2020

Kako bo zadnji paket ukrepov za omilitev posledic epidemije vplival na gospodarstvo?

Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.


17.11.2020

Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.


10.11.2020

Ali obdobje, ko smo mislili, da smo se iz izkušnje druge svetovne vojne kaj naučili, mineva?

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?


04.11.2020

Izselitev nevladnikov z Metelkove 6

Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je preverjala Nataša Štefe.


03.11.2020

Po epidemiji bomo drugačni

Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.


28.10.2020

Radiologija na Gorenjskem

Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.


27.10.2020

Kaj sploh še ostane Američanom?

Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?


21.10.2020

Dovolj je zapiranja pošt!

V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.


20.10.2020

To krizo doživljamo kot veliko komunikacijsko improvizacijo

Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.


13.10.2020

Kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama bi lahko dosegli v manj kot tednu

Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?


07.10.2020

Zdravstveni sistem se ne sme več zapirati

Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?


30.09.2020

Izzivi koronskega študijskega leta

Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.


29.09.2020

Kaj pa, če v tujini zbolimo za covidom-19?

Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.


Stran 17 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov