Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


28.09.2022

Kakšne bodo prioritete inšpektorata za delo med krizo?

Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.


27.09.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


21.09.2022

Cene rastejo v nebo

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?


20.09.2022

So drva iz državnih gozdov (še) na voljo?

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.


14.09.2022

Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


13.09.2022

Imperialistična nostalgija

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.


07.09.2022

Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


06.09.2022

Ali sprejemate kartice?

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


30.08.2022

Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli?

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.


24.08.2022

Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.


17.08.2022

Požar ne pozna dopusta

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.


16.08.2022

Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


10.08.2022

Najdeno s prevodom

Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu


03.08.2022

Financiranje prostovoljnega gasilstva

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.


02.08.2022

Podpora dojenju v (po)koronskem času

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?


27.07.2022

Po požarih na Krasu: Kakšne so alternative gašenja, predvsem iz zraka?

Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.


26.07.2022

Med vodstvom in uredništvi mora obstajati požarni zid

Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.


26.07.2022

Kako nadomestiti avtomobile v mestih?

Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?


13.07.2022

Točka preloma ali točka brez povratka?

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?


Stran 9 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov