Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?

Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo, zakaj je plača ženske nižja

Ste zaposlena ženska. Vaš sodelavec za enako delo pod enakimi pogoji prejema za 20 odstotkov višjo plačo. Greste na porodniški dopust in vaše možnosti za napredovanje so močno omejene. Vrnete se na delo za isto plačo, vaš kolega pa je v tem času napredoval. Vmes ste pogosto doma zaradi nege otroka. Za enako delo v nekaterih primerih vaš sodelavec zdaj dobi tudi do 30 odstotkov višjo plačo. Pridete do upokojitve. Vaša pokojnina je lahko tudi za 40 odstotkov nižja od tiste, ki jo prejema vaš kolega. Za enako delo pod enakimi pogoji.

“Ženske nase prevzemamo večje breme za skrb ljudi okoli nas. Pogosto je v podjetjih naše delo slabše vrednoteno. Problemi so večplastni in odsevajo družbene norme in tradicionalne vloge moškega in ženske v družbi.” – mag. Andreja Poje, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Čeprav so ženske v povprečju bolj izobražene od moških, v večini zasedajo manj plačana delovna mesta. Razlike v plačah na enakih delovnih mestih pa so velike. Logično sledijo temu nižje pokojnine za ženske tudi na račun skrbi za otroke in v tem času omejenega napredovanja. Kljub zahtevam EU in že uveljavljeni zakonodaji o enakem plačilu za enako delo se plačna vrzel pri nas z leti povečuje. Zakaj se torej nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, ampak vsi govorimo o tem, da je plača ženske nižja.

“V povprečju je bila v Sloveniji leta 2016 razlika med plačami moških in žensk približno šestodstotna, kar pomeni približno 100 evrov. To je izrazito predvsem v zdravstvu.” – Miran Žavbi, višji svetovalec za področje statistike dela na SURS

Komisija skuša sicer z akcijskim načrtom za odpravo razlik v plačah med spoloma za leti 2018 in 2019 uveljaviti spoštovanje načela enakega plačila, odpravo prikrajšanosti zaradi skrbi za otroke. Evropski parlament in države članice je pozvala, naj sprejmejo lanski načrt o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter odpravijo “stekleni strop”, vlade in socialne partnerje pa je pozvala, naj sprejmejo konkretne ukrepe za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju.

“Dejstvo je, da v izobraževalni sistem vstopa podobno število žensk in moških. Izobraževalni sistem konča večji odstotek žensk, kar pomeni, da bi v praksi morale zasedati ustrezna delovna mesta, a se prepogosto zgodi, da je manj izobraženi moški na višjem položaju z višjo plačo.” – mag. Barbara Žibret Kralj, partnerka in direktorica Deloitte Slovenija