Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
“Ko sem pristala tu notri, sem mislila, da se mi je podrl svet. To ti poruši celo življenje. Tu ti vzamejo čisto vse. Z besedo “svoboda” je povezano čisto vse. Zunaj bi lahko delala, služila, skrbela za vse, tako kot vedno. Ves čas sem mislila, da pridejo sem samo morilci. Ob spremljanju televizije, medijev …. sem ves čas mislila, da zapor kot zapor je samo za tiste, ki naredijo kaj res groznega.” – Nežka (ime je izmišljeno)
Nežka je prišla na Ig na prestajanje dve leti dolge zaporne kazni zaradi obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Njena pripoved je ena od desetih, ki so jih ženske, ki so ali so še vedno na prestajanju zaporne kazni v edinem zaporu za ženske pri nas, zaupale ekipi raziskovalk Deji Crnović, Nini Perger, Jasni Podreka in Darji Tadič pod vodstvom sociologinje in raziskovalke ženskih študij dr. Milice Antić Gaber. Zgodbe so zbrane v knjigi Začasno bivališče Na grad 25 Ig, ki je del projekta Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Sofinancira ga Evropski socialni sklad in je namenjen približevanju ranljivih skupin trgu dela in vključevanju v življenje.
Zadnji dve leti je direktorica edinega ženskega zapora pri nas, ki je dobil mesto v gradu na hribu nad Igom, Tadeja Glavica. Pravi, da se trend zaprtih žensk povečuje, zadnjih deset let se je število podvojilo, v ospredju kaznivih dejanj pa so prav kazniva dejanja zoper premoženje. Med približno sto zaprtimi ženskami je ta hip najmlajša stara 23 let, najstarejša pa 77. Trideset odstotkov vseh ima težave z odvisnostjo. Največ izrečenih kazni je od enega leta do dveh, ta hip najdaljša je 20 let zapora.
Deja Crnovič je ena od avtoric besedila, ki so pripovedi ženskih zapornic zapisale v knjigi Začasno bivališče Na grad 25, Ig. Na pobudo petih raziskovalk se je javilo deset žensk, ki so spregovorile o svoji izkušnji, svoji zgodbi, vse pa so si različne.
“Pogosto se pri ženskih zapornicah zdi, da so se same pripeljale v zapor v želji, da bi obvarovale svoje partnerje in otroke. V resnici pa so bile izrabljene in zdaj nosijo krivdo.” – dr. Milica Antić Gaber
Vsaka podoba, ki jo širimo o zaporu, je tudi podoba o ljudeh, ki so tam. In čeprav so ženske zapornice skupina, ki smo jo odrinili na rob družbe, gre za družbo, katere del smo tudi mi. Njihova usoda je posledica številnih dogodkov pred zaporom, oziroma, kot pravi Nežka, se je njena življenjska zgodba začela že z njenim rojstvom.
Tiste zapornice, ki zunaj nimajo koga, ki bi jim pošiljal denar, so tam v bistveno slabšem položaju, ne glede na to, kakšno kazen za kakšen zločin prestajajo.
“Za mila in higienske pripomočke moramo vlagati prošnje. Veliko je odvisno od tega, ali imaš dovolj denarja. Če nimaš zunaj nikogar, ki te podpira, si adijo. Meni je zapor sicer rešil življenje in verjamem, da bi ga tudi marsikateremu odvisniku ali odvisnici od drog.” – Ajša, nekdanja zapornica
Čeprav sta na lokaciji zavoda za prestajanje kazni zapora na Igu načrtovani prenova in dograditev objektov, pa se najbrž tisti temačni občutek, ki spremlja prihod do graščine na hribu, tudi z novo podobo ne bo spremenil.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
“Ko sem pristala tu notri, sem mislila, da se mi je podrl svet. To ti poruši celo življenje. Tu ti vzamejo čisto vse. Z besedo “svoboda” je povezano čisto vse. Zunaj bi lahko delala, služila, skrbela za vse, tako kot vedno. Ves čas sem mislila, da pridejo sem samo morilci. Ob spremljanju televizije, medijev …. sem ves čas mislila, da zapor kot zapor je samo za tiste, ki naredijo kaj res groznega.” – Nežka (ime je izmišljeno)
Nežka je prišla na Ig na prestajanje dve leti dolge zaporne kazni zaradi obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Njena pripoved je ena od desetih, ki so jih ženske, ki so ali so še vedno na prestajanju zaporne kazni v edinem zaporu za ženske pri nas, zaupale ekipi raziskovalk Deji Crnović, Nini Perger, Jasni Podreka in Darji Tadič pod vodstvom sociologinje in raziskovalke ženskih študij dr. Milice Antić Gaber. Zgodbe so zbrane v knjigi Začasno bivališče Na grad 25 Ig, ki je del projekta Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Sofinancira ga Evropski socialni sklad in je namenjen približevanju ranljivih skupin trgu dela in vključevanju v življenje.
Zadnji dve leti je direktorica edinega ženskega zapora pri nas, ki je dobil mesto v gradu na hribu nad Igom, Tadeja Glavica. Pravi, da se trend zaprtih žensk povečuje, zadnjih deset let se je število podvojilo, v ospredju kaznivih dejanj pa so prav kazniva dejanja zoper premoženje. Med približno sto zaprtimi ženskami je ta hip najmlajša stara 23 let, najstarejša pa 77. Trideset odstotkov vseh ima težave z odvisnostjo. Največ izrečenih kazni je od enega leta do dveh, ta hip najdaljša je 20 let zapora.
Deja Crnovič je ena od avtoric besedila, ki so pripovedi ženskih zapornic zapisale v knjigi Začasno bivališče Na grad 25, Ig. Na pobudo petih raziskovalk se je javilo deset žensk, ki so spregovorile o svoji izkušnji, svoji zgodbi, vse pa so si različne.
“Pogosto se pri ženskih zapornicah zdi, da so se same pripeljale v zapor v želji, da bi obvarovale svoje partnerje in otroke. V resnici pa so bile izrabljene in zdaj nosijo krivdo.” – dr. Milica Antić Gaber
Vsaka podoba, ki jo širimo o zaporu, je tudi podoba o ljudeh, ki so tam. In čeprav so ženske zapornice skupina, ki smo jo odrinili na rob družbe, gre za družbo, katere del smo tudi mi. Njihova usoda je posledica številnih dogodkov pred zaporom, oziroma, kot pravi Nežka, se je njena življenjska zgodba začela že z njenim rojstvom.
Tiste zapornice, ki zunaj nimajo koga, ki bi jim pošiljal denar, so tam v bistveno slabšem položaju, ne glede na to, kakšno kazen za kakšen zločin prestajajo.
“Za mila in higienske pripomočke moramo vlagati prošnje. Veliko je odvisno od tega, ali imaš dovolj denarja. Če nimaš zunaj nikogar, ki te podpira, si adijo. Meni je zapor sicer rešil življenje in verjamem, da bi ga tudi marsikateremu odvisniku ali odvisnici od drog.” – Ajša, nekdanja zapornica
Čeprav sta na lokaciji zavoda za prestajanje kazni zapora na Igu načrtovani prenova in dograditev objektov, pa se najbrž tisti temačni občutek, ki spremlja prihod do graščine na hribu, tudi z novo podobo ne bo spremenil.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov