V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.

Katalonska kriza se z radikalizacijo zahtev na obeh straneh zaostruje in postaja vse pomembnejša za prihodnost Evropske unije

V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji, ki ga bo morda izročila Španiji. Ob njegovi aretaciji smo lahko na ulicah katalonskih mest prvič po referendumu spet videli prizore nasilja.

Po ukinitvi katalonske avtonomije od decembra v Barceloni deluje parlament, v katerem imajo večino stranke, ki podpirajo neodvisnost, a ne morejo sestaviti vlade, ker so njihovi kandidati za predsednika na begu v tujini, v zaporu ali imajo tekoče sodne postopke. “V Španiji z radikalizacijo zahtev nacionalisti na obeh straneh postajajo prevladujoči in vse bolj izključujoči,” pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja

“Mislim, da Katalonija ni država, ki bi sprejemala nasilje za dosego političnih ciljev. Je pa veliko frustracij na obeh straneh, lahko se zgodijo nepredvidljive stvari.” – Joan Botta, Catalunya Radio

Simona Škrabec, pisateljica in prevajalka, ki že dobri dve desetletji živi v Barceloni, ne verjame, da bi lahko v prihodnje spremljali prizore nasilnih protestov v Kataloniji, verjame, da je tamkajšnja družba zavezana politični rešitvi krize. “Španska vlada se zelo načrtno trudi, da bi katalonsko vprašanje preglasilo vsa preostala pereča vprašanja, ki jih ni malo. Vse drugo ostaja v senci in se rešuje pod mizo.”

“Strahovi glede Katalonije so v Evropski uniji veliki – bojijo se independentističnih gibanj v drugih državah, zaostrovanja etničnih delitev in tudi svoje nemoči.” – dr. Mitja Žagar