Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive?
V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Se vlada Emanuella Macrona boji nove revolucije po zgledu iz leta 1968? Reportaža iz Pariza
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo.
“Okupacija univerze ne pomeni to, da zapreš vrata in greš spat. Z okupacijo smo dobili prostor za organizacijo, deljenje in širjenje idej ter za boj.” – Boris, 24 let, študent prava na Sorboni
Zelo podobno, če ne že skoraj enako, so mislili pariški študentje pred točno 50 leti. Siti generacije svojih staršev, ki so jih silili v konservativne družbene kalupe, so se uprli in začeli množično protestirati in zasedati univerze.
Leta 1968, ko se je v Parizu zgodila študentska revolucija, je tam bila tudi Špela Jelenc. Pred Sorbono se je z njenim sinom Florianom spominjala prvih dni revolucije. “Zahtevati nemogoče enkrat postane mogoče. Vendar se ne smemo ujeti v past ekstremnega idealizma in sanjarjenja.” Pa Špela Jelenc pravi o revolucinarnem geslu iz leta 1968 “Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče!”
“Eno od glavnih težav teh zasedb vidim v tem, da študentskega gibanja ni podprl kakšen pomembnejši intelektualec, kot se je zgodilo pri protestih leta 1968. Takrat je bil v Franciji močno angažiran Jean-Paul Sartre.” Bertrand, 28 let, je kritičen do upirajočih študentov.
“Težava z mladimi je to, da na njih zelo vpliva materializem in nekakšen družbeni boj je za njih obskurna ideja. Preživijo ogromno časa na družabnih omrežjih. Postajamo družba aktivistov iz naslonjača.” – Bertrand
Univerzo Tolbiac so na koncu policisti evakuirali. Kar je zanimiva beseda, saj so študentom, ki jim je univerza pravzaprav namenjena, preprečili vstop. So se študentje preveč prepustili sanjarjenju in so prešli v ekstremni idealizem? Mogoče pa bi morali to geslo obrniti na glavo. “Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost!“
To so leta 1968 storili več kot 1000 kilometrov stran od Pariza.
Zakaj so študenti v Ljubljani in drugod po Jugoslaviji takrat zahtevali realizem oziroma več socializma, kaj je to pomenilo za takratno družbo in kako so se vseeno prepletali s študentskimi upori drugje po Evropi … kje so zdaj njihove ideje in njihov realizem … vse to bomo skupaj z današnjimi mladimi in tistimi, ki so bili mladi takrat, poskušali odgovoriti v razširjenih podkastih na Valu 202.
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive?
V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Se vlada Emanuella Macrona boji nove revolucije po zgledu iz leta 1968? Reportaža iz Pariza
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo.
“Okupacija univerze ne pomeni to, da zapreš vrata in greš spat. Z okupacijo smo dobili prostor za organizacijo, deljenje in širjenje idej ter za boj.” – Boris, 24 let, študent prava na Sorboni
Zelo podobno, če ne že skoraj enako, so mislili pariški študentje pred točno 50 leti. Siti generacije svojih staršev, ki so jih silili v konservativne družbene kalupe, so se uprli in začeli množično protestirati in zasedati univerze.
Leta 1968, ko se je v Parizu zgodila študentska revolucija, je tam bila tudi Špela Jelenc. Pred Sorbono se je z njenim sinom Florianom spominjala prvih dni revolucije. “Zahtevati nemogoče enkrat postane mogoče. Vendar se ne smemo ujeti v past ekstremnega idealizma in sanjarjenja.” Pa Špela Jelenc pravi o revolucinarnem geslu iz leta 1968 “Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče!”
“Eno od glavnih težav teh zasedb vidim v tem, da študentskega gibanja ni podprl kakšen pomembnejši intelektualec, kot se je zgodilo pri protestih leta 1968. Takrat je bil v Franciji močno angažiran Jean-Paul Sartre.” Bertrand, 28 let, je kritičen do upirajočih študentov.
“Težava z mladimi je to, da na njih zelo vpliva materializem in nekakšen družbeni boj je za njih obskurna ideja. Preživijo ogromno časa na družabnih omrežjih. Postajamo družba aktivistov iz naslonjača.” – Bertrand
Univerzo Tolbiac so na koncu policisti evakuirali. Kar je zanimiva beseda, saj so študentom, ki jim je univerza pravzaprav namenjena, preprečili vstop. So se študentje preveč prepustili sanjarjenju in so prešli v ekstremni idealizem? Mogoče pa bi morali to geslo obrniti na glavo. “Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost!“
To so leta 1968 storili več kot 1000 kilometrov stran od Pariza.
Zakaj so študenti v Ljubljani in drugod po Jugoslaviji takrat zahtevali realizem oziroma več socializma, kaj je to pomenilo za takratno družbo in kako so se vseeno prepletali s študentskimi upori drugje po Evropi … kje so zdaj njihove ideje in njihov realizem … vse to bomo skupaj z današnjimi mladimi in tistimi, ki so bili mladi takrat, poskušali odgovoriti v razširjenih podkastih na Valu 202.
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov