Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Gorsko kolesarjenje se v Sloveniji še vedno zatika v zakonodajne in birokratske zanke, obstajajo pa dobre priložnosti za razvoj vrhunskih turističnih destinacij
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
“Potrebujemo smernice razvoja gorskega kolesarstva, da bomo lahko to urejali na državni, ne le na lokalni ravni. Skupine, ki urejajo poti, nimajo podpore od zgoraj.” – Tadej Tekavčič, gorski kolesar in aktivist
Medresorska delovna skupina na tem področju deluje od leta 2015, sestavljajo jo predstavniki več pristojnih ministrstev, zvez, zavodov in interesnih skupin.
“Gorsko kolesarjenje je velika priložnost za razvoj outdoor turizma. Potrebnih pa je tudi veliko investicijskih sredstev, za katera še ne vemo, kje bi jih lahko dobili.” – Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Neurejena zakonodaja v Sloveniji bistveno ovira razvoj gorsko-kolesarske turistične ponudbe. Ne le na mikroravni, torej pri delovanju turističnih agencij in drugih ponudnikov, tudi na širši ravni nimamo dolgoročnejše strategije za promoviranje Slovenije kot regije oziroma destinacije za gorske kolesarje. Zanimiv primer načrtnega razvoja destinacije je švicarska regija Zermatt ob vznožju slovitega Matterhorna. Ta se je iz pohodniške destinacije učinkovito preoblikovala v vrhunsko območje za gorske kolesarje.
“V Alpah na gorsko kolesarstvo gledajo kot na panogo odrešitve. Zimske sezone postajajo šibkejše, v gorskem kolesarstvu pa je še veliko priložnosti. To odpira ogromen trg.” – Adrian Greiner, razvijalec gorsko-kolesarske ponudbe v Zermattu
Sistematično so se razvoja destinacije lotili tudi na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo tri glavne komponente, okrog katerih so gradili strategijo: poti, storitve in identiteta.
“Na enem mestu imamo tri kulture, ki jih lahko dosežemo v le pol ure vožnje z avtom. Avstrijsko Koroško, Italijo in Slovenijo lahko povežemo v eno veliko regijo za doživetja.” – Andreas Holzer, razvijalec ponudbe na avstrijskem Koroškem
A vrhunske destinacije ne opredeljuje le narava – nujno je tudi sodelovanje skupnosti. Tudi trajnostnega razvoja ne moremo premišljevati zgolj v okviru narave.
“Ko govorimo o dolgotrajni vzdržnosti razvoja gorskega kolesarstva, ne smemo govoriti le o okolju, ampak tudi o družbi. To pomeni, da moramo sprejemati skupne odločitve in kompromise z vsemi akterji.” – Veikko Virkkunen, načrtovalec poti v narodnih parkih na Finskem
Pomembno je tudi preprečevanje konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov poti in izobraževanje vseh deležnikov.
“Pohodniki in gorski kolesarji smo se morali navaditi drug na drugega. Osnovno načelo na poteh je, da ima pohodnik vedno prednost, moramo biti obzirni.” – Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije
Kakšne slike pa si člani gorsko-kolesarske skupnosti želijo v Sloveniji čez pet let?
“Copy-paste rešitve iz tujine ne delujejo, treba jih je implementirati v lokalno okolje in poznati specifike. Če bomo pravilni pristopili, se bo gorsko kolesarstvo dobro razvijalo.” – Peter Dakskobler, odprimopoti.si
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Gorsko kolesarjenje se v Sloveniji še vedno zatika v zakonodajne in birokratske zanke, obstajajo pa dobre priložnosti za razvoj vrhunskih turističnih destinacij
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
“Potrebujemo smernice razvoja gorskega kolesarstva, da bomo lahko to urejali na državni, ne le na lokalni ravni. Skupine, ki urejajo poti, nimajo podpore od zgoraj.” – Tadej Tekavčič, gorski kolesar in aktivist
Medresorska delovna skupina na tem področju deluje od leta 2015, sestavljajo jo predstavniki več pristojnih ministrstev, zvez, zavodov in interesnih skupin.
“Gorsko kolesarjenje je velika priložnost za razvoj outdoor turizma. Potrebnih pa je tudi veliko investicijskih sredstev, za katera še ne vemo, kje bi jih lahko dobili.” – Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Neurejena zakonodaja v Sloveniji bistveno ovira razvoj gorsko-kolesarske turistične ponudbe. Ne le na mikroravni, torej pri delovanju turističnih agencij in drugih ponudnikov, tudi na širši ravni nimamo dolgoročnejše strategije za promoviranje Slovenije kot regije oziroma destinacije za gorske kolesarje. Zanimiv primer načrtnega razvoja destinacije je švicarska regija Zermatt ob vznožju slovitega Matterhorna. Ta se je iz pohodniške destinacije učinkovito preoblikovala v vrhunsko območje za gorske kolesarje.
“V Alpah na gorsko kolesarstvo gledajo kot na panogo odrešitve. Zimske sezone postajajo šibkejše, v gorskem kolesarstvu pa je še veliko priložnosti. To odpira ogromen trg.” – Adrian Greiner, razvijalec gorsko-kolesarske ponudbe v Zermattu
Sistematično so se razvoja destinacije lotili tudi na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo tri glavne komponente, okrog katerih so gradili strategijo: poti, storitve in identiteta.
“Na enem mestu imamo tri kulture, ki jih lahko dosežemo v le pol ure vožnje z avtom. Avstrijsko Koroško, Italijo in Slovenijo lahko povežemo v eno veliko regijo za doživetja.” – Andreas Holzer, razvijalec ponudbe na avstrijskem Koroškem
A vrhunske destinacije ne opredeljuje le narava – nujno je tudi sodelovanje skupnosti. Tudi trajnostnega razvoja ne moremo premišljevati zgolj v okviru narave.
“Ko govorimo o dolgotrajni vzdržnosti razvoja gorskega kolesarstva, ne smemo govoriti le o okolju, ampak tudi o družbi. To pomeni, da moramo sprejemati skupne odločitve in kompromise z vsemi akterji.” – Veikko Virkkunen, načrtovalec poti v narodnih parkih na Finskem
Pomembno je tudi preprečevanje konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov poti in izobraževanje vseh deležnikov.
“Pohodniki in gorski kolesarji smo se morali navaditi drug na drugega. Osnovno načelo na poteh je, da ima pohodnik vedno prednost, moramo biti obzirni.” – Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije
Kakšne slike pa si člani gorsko-kolesarske skupnosti želijo v Sloveniji čez pet let?
“Copy-paste rešitve iz tujine ne delujejo, treba jih je implementirati v lokalno okolje in poznati specifike. Če bomo pravilni pristopili, se bo gorsko kolesarstvo dobro razvijalo.” – Peter Dakskobler, odprimopoti.si
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
Neveljaven email naslov