Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
Kaj bo treba storiti, da postanejo zdravstvene storitve dostopnejše, čakalne vrste pa krajše?
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
Pri skrajševanju čakalnih dob samo finančne spodbude očitno niso dovolj. Zadnji podatek o pacientih, ki čakajo nedopustno dolgo, je pretresljiv: več kot 58 tisoč jih je bilo konec leta 2017. O vprašanju kaj bo treba storiti, da postanejo zdravstvene storitve dostopnejše, so razpravljali družinski zdravnik Igor Muževič, zastopnica pacientovih pravic Vlasta Cafnik, direktor Splošne bolnišnice Izola Radivoj Nardin, dr. Radoslav Marčan (Valdoltra), Sladjana Jelisavčić (ZZZS) in predstavnica ministrstva Katarina Kralj.
“Ministrstvu dopovedujemo, da ni možno spisati algoritmov, kako naj napotuje družinski zdravnik. Ko se izgovarjajo, da je to optimizacija napotitev in ne kaznovalna politika, je to sprenevedanje v stilu, da bi mi uvedli obvezno evtanazijo vseh, ki se upokojijo, in temu rekli optimizacija pokojninske blagajne.” – Igor Muževič
”V zadnjih dveh, treh letih smo pri določenih programih uspeli skrajšati čakalne dobe, še vedno pa je vrsta programov, kjer so nedopustne čakalne dobe.” – Sladjana Jelisavčić
”Slovenci se neradi odločamo za operacije v tujini, pri pregledih pa tudi strošek poti v tujino ni tako zanemarljiv, zato se v takih primerih verjetno raje odločamo za samoplačniško storitev bližje domu.” – Katarina Kralj
”Do konca junija bomo imeli podatke o tem, koliko ljudi dejansko čaka, brez tistih virtualnih, ki so ustvarjali čakalne sezname, ki so nerealni.” – Radivoj Nardin
”Vsak bolnik je v stiski, čaka na pregled, ga je strah, zato je pomembno, da se mu posvetimo, da mu prisluhnemo.” dr. Radoslav Marčan
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
Kaj bo treba storiti, da postanejo zdravstvene storitve dostopnejše, čakalne vrste pa krajše?
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
Pri skrajševanju čakalnih dob samo finančne spodbude očitno niso dovolj. Zadnji podatek o pacientih, ki čakajo nedopustno dolgo, je pretresljiv: več kot 58 tisoč jih je bilo konec leta 2017. O vprašanju kaj bo treba storiti, da postanejo zdravstvene storitve dostopnejše, so razpravljali družinski zdravnik Igor Muževič, zastopnica pacientovih pravic Vlasta Cafnik, direktor Splošne bolnišnice Izola Radivoj Nardin, dr. Radoslav Marčan (Valdoltra), Sladjana Jelisavčić (ZZZS) in predstavnica ministrstva Katarina Kralj.
“Ministrstvu dopovedujemo, da ni možno spisati algoritmov, kako naj napotuje družinski zdravnik. Ko se izgovarjajo, da je to optimizacija napotitev in ne kaznovalna politika, je to sprenevedanje v stilu, da bi mi uvedli obvezno evtanazijo vseh, ki se upokojijo, in temu rekli optimizacija pokojninske blagajne.” – Igor Muževič
”V zadnjih dveh, treh letih smo pri določenih programih uspeli skrajšati čakalne dobe, še vedno pa je vrsta programov, kjer so nedopustne čakalne dobe.” – Sladjana Jelisavčić
”Slovenci se neradi odločamo za operacije v tujini, pri pregledih pa tudi strošek poti v tujino ni tako zanemarljiv, zato se v takih primerih verjetno raje odločamo za samoplačniško storitev bližje domu.” – Katarina Kralj
”Do konca junija bomo imeli podatke o tem, koliko ljudi dejansko čaka, brez tistih virtualnih, ki so ustvarjali čakalne sezname, ki so nerealni.” – Radivoj Nardin
”Vsak bolnik je v stiski, čaka na pregled, ga je strah, zato je pomembno, da se mu posvetimo, da mu prisluhnemo.” dr. Radoslav Marčan
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov