Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.

Kako lahko ljudem v zaporu in pri vrnitvi na prostost pomaga Dobra roka, navdihujoč izdelek, ki v sebi skriva zgodbo ponovne priložnosti

Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.

”Gre za kompleksen proces. Vsaka oseba, ki pride v zapor, s seboj prinese zelo veliko prtljage.” – Lucija Božikov, vodja sektorja za tretma na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij

Zunaj zapora je veliko okoliščin ali dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo nekdo ponovil kaznivo dejanje ali ne, poudarja Lucija Božikov: ”Naš trud je usmerjen v to, da se vsakega posameznika opogumlja, da krepimo njegove socialne veščine in samopodobo. Socialna mreža obsojenca je izjemnega pomena, zapor kot institucija mora ohranjati čim večjo socialno mrežo, dopuščati, da ima obsojenec čim več stikov s svetom zunaj zapora.” Ko sogovornica omenja alternativne možnosti za lažje vključevanje zapornikov v družbo, izpostavlja stanovanjske skupine, ker v njih ljudje po prestani kazni lažje zaživijo: ”Ko so zunaj, nekateri še vedno pokličejo v zapor, ko se želijo z nekom pogovoriti …“

Pred dobrim mesecem sta Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Ministrstvo za upravo (kot del projekta Inovativen.si) razpisali natečaj, s katerim so iskali idejno zasnovo za promocijski izdelek, ki bi bil v več smislih povezan z lažjim vključevanjem zapornikov nazaj v družbo. Zmagovalec natečaja je arhitekt Peter Bulovec z idejno zasnovo senzorične igrače Dobra roka in s sloganom Igri dajemo smisel. ”Postavil sem se v vlogo zapornika, si zamislil njegove težave, težko zaposljivost, socialno izoliranost … Razmišljal sem o psiholoških težavah, s katerimi se soočajo zaporniki. Počutijo se zapostavljeni, nekoristni, izobčeni, zato se mi je zdelo, da se morajo s tem izdelkom zaporniki počasi počutiti vključene. Ko o tem razmišljaš, ugotoviš, da je delo morda celo pomembnejše od produkta.“

“Raziskoval sem, kaj je pri delu terapevtsko. Ročno delo pomirja, spodbuja ustvarjalnost. Pomembno je tudi delo z naravnimi materiali. Sam delovni proces je ključen v tem projektu.” – Peter Bulovec

“Izdelek ima terapevtsko vrednost, ko ima človek občutek, da dela nekaj dobrega,” razlaga Peter, ki se že veseli, da se bo njegova ideja uresničila. Jože Podržaj, generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, je povedal, da bodo najprej začeli izdelovati Dobro roko v enem izmed zaporov kot pilotni projekt, če bo uspešen, pa bodo proizvodnjo razširili na čim več lokacij: ‘‘Od tega si obetamo dobre rezultate,” pravi Podržaj, ki še dodaja: ”Znotraj zaporskega sistema se vse bolj uveljavlja tretmajska usmeritev, ki temelji na tem, da se spodbuja in opolnomoči dobro v človeku.”