Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.

Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja?

Sovražni govor je “vsaka oblika izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem”. Kdaj je sovražni govor kaznivo dejanje, kdaj prekršek, kako učinkovito ga preganjamo?

Slovenska policija je v letih od 2012 do prvega polletja letos obravnavala 275 prijav po 297. členu KZ, ki inkriminira sovražni govor, od tega je tožilstvu posredovala 110 kazenskih ovadb, največ leta 2012, 32, najmanj leta 2015, 10, letos so jih v pol leta prejeli 12, od tega je policija presodila, da so pri petih izpolnjeni pogoji za podajo kazenskih ovadb. Po podatkih tožilstva so v desetih letih prejeli 321 ovadb, zavrgli 183, 27 primerov se je končalo z obsodilnimi sodbami, 5 z oprostilnimi, podatki so za sodbe sodišča prve stopnje in niso nujno pravnomočne.

“Pravna praksa je pri nas zelo omejena, kazenskega pregona je premalo na tem področju.” – Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko

“Primerov sovražnega govora je neprimerno več, kot ga je bilo v preteklosti.” – dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta

“Poleg kibernetskega kriminala in terorizma je treba tudi sovražnemu govoru nameniti posebno pozornost v prihodnosti. Saj je posebno škodljiv v družbi.” – Drago Šketa, generalni državni tožilec