Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.

Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?

Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana; Davor Damjanič, Ninamedia; Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.

“Radio dosega visok delež ljudi, ta delež je tudi stabilen,” razlaga Andraž Zorko z Valicona. Radijske ustvarjalce zanima, kdo jih/nas posluša, rezultati raziskav so pomembni za medijske odločevalce, lastnike, upravljalce, oglaševalce, medijske strokovnjake … Zato smo pod drobnogled vzeli radijske raziskave. Dr. Katja Prevodnik je povedala, da v službi za programski kontroling na RTV Slovenija z vidika poslušanosti skrbno spremljajo dve raziskavi, Mediano in Radiometrijo, obe kažeta programom Radia Slovenija dobre rezultate, pravi Prevodnikova: “Programe Radia Slovenija posluša približno četrtina prebivalcev, ki so stari od 15 do 75 let.”

Raziskovanje radia je precej trd oreh (priklic spomina, ljudje neradi sodelujejo v anketah, po telefonu lahko kličejo le na  javno objavljene številke …). Največja težava pa tiči v tem, ker v Sloveniji  radijske raziskave niso metodološko poenotene. Tako lahko vsak uporablja in izpostavlja podatke, ki mu najbolj ustrezajo. Janja Božič Marolt, Mediana: “Menim, da je Mediana v nedosegljivi prednosti pred ostalimi raziskovalci, ker smo se z meritvami javnega mnenja dokazali kot objektivni raziskovalec.” Davor Damjanič z Ninamedie, ki za Mediapool izvaja Radiometrijo: “V letu 2019 načrtujemo povečanje vzorca. Bistveno je, da raziskava ostaja metodološko neoporečna in primerljiva s podobnimi raziskavami po svetu.”

Slovenija je edina država v Evropi, v kateri potekata dve vzporedni radijski raziskavi, ki metodološko nista poenoteni, je povedal dr. David Fernandez  Quijada, direktor Službe za raziskovanje medijev na EBU (Evropska radiodifuzna zveza). Odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular razlaga,  da rezultate raziskav bere zadržano, ker ne dajejo jasne in celovite slike, obstoj dveh raziskav pa je označil kot nekaj neobičajnega oziroma nenormalnega: “Če bi imeli eno raziskavo, bi vsi uporabniki gledali iste rezultate. Če pa imaš dve, ti ena vedno bolj ustreza, nobena pa ne daje celostne slike, kaj se z radijskimi vsebinami dogaja,” poudarja Štular.

Janja Božič Marolt se strinja, da v Sloveniji potrebujemo enotno radijsko, medijsko valuto, uvedbo le-te pa po njenem mnenju preprečujejo različni močni upravljalci določenih medijev: “Nenavadno je uporabljati dve raziskavi. Si predstavljate, da jezdec jezdi dva konja hkrati? Malo denarja, malo muzike, so rekli včasih, tu pa bi lahko rekli, da  za malo denarja dobimo veliko muzike, ker se iz raziskav, v katere se malo vlaga, tudi malo pridobi. Najenostavneje je vrteti glasbo, ne pa vlagati v kakovostne vsebine.” Tudi Davor Damjanič z Ninamedie je povedal, da podpira poenotenje metodologije raziskovanja radia: “Valutna raziskava bi dobro vplivala na razvoj radijskega trga, je pa za to potreben konsenz,” dodaja Damjanič. Andraž Zorko z Valicona pa še opozarja, da bi bilo treba v raziskavah, ki so še vedno osredotočene na merjenje dosega medijev, zamenjati paradigmo, morali bi meriti učinek in vsebino, saj bi s tem ugotovili, kakšna sta v resnici moč in vpliv medijev.