Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
Morda je vse bolj pust, ni pa opuščen, vsaj glede na statistiko - v Sloveniji namreč lahko najdemo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof
Eno izmed navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bo pust veselih ust, se je glasilo:
“Otroci na pustovanju običajno naprosijo različne sladkarije in peciva. Dovolimo jim jesti le tiste, ki so jih doma spekli ljudje, ki jih dobro poznamo. Podarjene sladkarije naj pojedo postopno in v zmernih količinah v naslednjih dneh ali tednih.”
Seveda razumemo poslanstvo inštituta, ampak ali ne gre vse skupaj že malce predaleč – ali pust postaja vedno bolj pust?
Vodja katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, doktorica Mateja Habinc, je odgovorila tudi na to vprašanje, obenem pa sta z Alešem Smrekarjem načela še nekaj značilnosti tega praznika, ki postaja vedno večji posel, biznis.
“Biznis je bil pust tudi nekdaj ampak biznis za otroke, ki so hodili od vrat do vrat in nabirali dobrote, tudi denar. Danes pa je biznis predvsem za organizatorje pustovanj, karnevalov …”
Z novimi orodji, socialnimi omrežji, se zdi, da se mnogi našemijo samo zaradi objav, nekaj podobnega velja za peko krofov. “To je pač posledica tega časa in meni je všeč predvsem to, da se ljudem pust in njegove značilnosti zdijo vredne tovrstnih objav. To me kot etnologinjo navdaja z upanjem, da bo pust še nekaj časa zanimiv za širše množice.”
Spregovorila sta tudi o najbolj znani slovenski maski, kurentu in Kurentu ter o razlikah med malo in veliko začetnico. Dr. Mateja Habinc je odgovorila tudi na vprašanje, če pretirana komercializacija “Kurentovanja” ni bojazen za morebiten izbris “petkovega obhoda Kurentov” z Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine.
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je sicer verjetno nastala iz “mesopust”, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu “opusti meso”. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu “praznovanje pusta” ali “pustovanje, pust”. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni “štiridesetdnevni post”.
Kljub zastarelosti izraza mesopust pa je pust med Slovenci še vedno zelo prisoten, kar pričajo tudi statistični podatki – 356 priimkov Pust lahko najdemo, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
Morda je vse bolj pust, ni pa opuščen, vsaj glede na statistiko - v Sloveniji namreč lahko najdemo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof
Eno izmed navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bo pust veselih ust, se je glasilo:
“Otroci na pustovanju običajno naprosijo različne sladkarije in peciva. Dovolimo jim jesti le tiste, ki so jih doma spekli ljudje, ki jih dobro poznamo. Podarjene sladkarije naj pojedo postopno in v zmernih količinah v naslednjih dneh ali tednih.”
Seveda razumemo poslanstvo inštituta, ampak ali ne gre vse skupaj že malce predaleč – ali pust postaja vedno bolj pust?
Vodja katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, doktorica Mateja Habinc, je odgovorila tudi na to vprašanje, obenem pa sta z Alešem Smrekarjem načela še nekaj značilnosti tega praznika, ki postaja vedno večji posel, biznis.
“Biznis je bil pust tudi nekdaj ampak biznis za otroke, ki so hodili od vrat do vrat in nabirali dobrote, tudi denar. Danes pa je biznis predvsem za organizatorje pustovanj, karnevalov …”
Z novimi orodji, socialnimi omrežji, se zdi, da se mnogi našemijo samo zaradi objav, nekaj podobnega velja za peko krofov. “To je pač posledica tega časa in meni je všeč predvsem to, da se ljudem pust in njegove značilnosti zdijo vredne tovrstnih objav. To me kot etnologinjo navdaja z upanjem, da bo pust še nekaj časa zanimiv za širše množice.”
Spregovorila sta tudi o najbolj znani slovenski maski, kurentu in Kurentu ter o razlikah med malo in veliko začetnico. Dr. Mateja Habinc je odgovorila tudi na vprašanje, če pretirana komercializacija “Kurentovanja” ni bojazen za morebiten izbris “petkovega obhoda Kurentov” z Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine.
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je sicer verjetno nastala iz “mesopust”, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu “opusti meso”. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu “praznovanje pusta” ali “pustovanje, pust”. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni “štiridesetdnevni post”.
Kljub zastarelosti izraza mesopust pa je pust med Slovenci še vedno zelo prisoten, kar pričajo tudi statistični podatki – 356 priimkov Pust lahko najdemo, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov