Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
Morda je vse bolj pust, ni pa opuščen, vsaj glede na statistiko - v Sloveniji namreč lahko najdemo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof
Eno izmed navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bo pust veselih ust, se je glasilo:
“Otroci na pustovanju običajno naprosijo različne sladkarije in peciva. Dovolimo jim jesti le tiste, ki so jih doma spekli ljudje, ki jih dobro poznamo. Podarjene sladkarije naj pojedo postopno in v zmernih količinah v naslednjih dneh ali tednih.”
Seveda razumemo poslanstvo inštituta, ampak ali ne gre vse skupaj že malce predaleč – ali pust postaja vedno bolj pust?
Vodja katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, doktorica Mateja Habinc, je odgovorila tudi na to vprašanje, obenem pa sta z Alešem Smrekarjem načela še nekaj značilnosti tega praznika, ki postaja vedno večji posel, biznis.
“Biznis je bil pust tudi nekdaj ampak biznis za otroke, ki so hodili od vrat do vrat in nabirali dobrote, tudi denar. Danes pa je biznis predvsem za organizatorje pustovanj, karnevalov …”
Z novimi orodji, socialnimi omrežji, se zdi, da se mnogi našemijo samo zaradi objav, nekaj podobnega velja za peko krofov. “To je pač posledica tega časa in meni je všeč predvsem to, da se ljudem pust in njegove značilnosti zdijo vredne tovrstnih objav. To me kot etnologinjo navdaja z upanjem, da bo pust še nekaj časa zanimiv za širše množice.”
Spregovorila sta tudi o najbolj znani slovenski maski, kurentu in Kurentu ter o razlikah med malo in veliko začetnico. Dr. Mateja Habinc je odgovorila tudi na vprašanje, če pretirana komercializacija “Kurentovanja” ni bojazen za morebiten izbris “petkovega obhoda Kurentov” z Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine.
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je sicer verjetno nastala iz “mesopust”, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu “opusti meso”. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu “praznovanje pusta” ali “pustovanje, pust”. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni “štiridesetdnevni post”.
Kljub zastarelosti izraza mesopust pa je pust med Slovenci še vedno zelo prisoten, kar pričajo tudi statistični podatki – 356 priimkov Pust lahko najdemo, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
Morda je vse bolj pust, ni pa opuščen, vsaj glede na statistiko - v Sloveniji namreč lahko najdemo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof
Eno izmed navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bo pust veselih ust, se je glasilo:
“Otroci na pustovanju običajno naprosijo različne sladkarije in peciva. Dovolimo jim jesti le tiste, ki so jih doma spekli ljudje, ki jih dobro poznamo. Podarjene sladkarije naj pojedo postopno in v zmernih količinah v naslednjih dneh ali tednih.”
Seveda razumemo poslanstvo inštituta, ampak ali ne gre vse skupaj že malce predaleč – ali pust postaja vedno bolj pust?
Vodja katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, doktorica Mateja Habinc, je odgovorila tudi na to vprašanje, obenem pa sta z Alešem Smrekarjem načela še nekaj značilnosti tega praznika, ki postaja vedno večji posel, biznis.
“Biznis je bil pust tudi nekdaj ampak biznis za otroke, ki so hodili od vrat do vrat in nabirali dobrote, tudi denar. Danes pa je biznis predvsem za organizatorje pustovanj, karnevalov …”
Z novimi orodji, socialnimi omrežji, se zdi, da se mnogi našemijo samo zaradi objav, nekaj podobnega velja za peko krofov. “To je pač posledica tega časa in meni je všeč predvsem to, da se ljudem pust in njegove značilnosti zdijo vredne tovrstnih objav. To me kot etnologinjo navdaja z upanjem, da bo pust še nekaj časa zanimiv za širše množice.”
Spregovorila sta tudi o najbolj znani slovenski maski, kurentu in Kurentu ter o razlikah med malo in veliko začetnico. Dr. Mateja Habinc je odgovorila tudi na vprašanje, če pretirana komercializacija “Kurentovanja” ni bojazen za morebiten izbris “petkovega obhoda Kurentov” z Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine.
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je sicer verjetno nastala iz “mesopust”, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu “opusti meso”. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu “praznovanje pusta” ali “pustovanje, pust”. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni “štiridesetdnevni post”.
Kljub zastarelosti izraza mesopust pa je pust med Slovenci še vedno zelo prisoten, kar pričajo tudi statistični podatki – 356 priimkov Pust lahko najdemo, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Neveljaven email naslov