Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).

Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo

Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.

Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.

Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.

V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.

“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV