Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja.
Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike.
Pripravila: Maja Stepančič
Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin, kaj so razlogi za še vedno številčno uporabo plastike ter kaj lahko vsak pri sebi stori za zmanjšanje uporabe plastike
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo 5 tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja.
Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pojasnjuje, da je danes približno polovica izdelkov pakiranih v plastiko, večinoma več kot le eno plast, kar v kombinaciji z drugimi materiali, ki sestavljajo embalažo, otežuje ali celo onemogoča recikliranje. Približno polovica izdelkov je pakiranih v plastiko, večinoma v več kot eno plast plastike. Zaradi teh različnih kombinacij plastike in kombinirane embalaže z drugimi materiali veliko embalaže ni možno reciklirati. Vsaka plastika je primerna za embalažo, ni pa vsaka embalaža takšna, da bi se jo splačalo reciklirati.
“Razlogi za še vedno številčno uporabo plastike za enkratno uporabo so predvsem ekonomski, saj je večinoma še vedno narejena iz nafte, ki je še vedno dovolj ugodna in je takšna plastika cenejša od reciklirane plastike.” – Jaka Kranjc
Se pa Slovenija v Bruslju uvršča med sam vrh držav pri reciklaži plastike. Po podatkih Eurostata smo Slovenci reciklirali kar 62% plastike, na lestvici držav članic smo dosegli drugo mesto, takoj za Litvo. Po podatkih SURS pa smo v letu 2017 reciklirali kar 70% vseh smeti, največ na Gorenjskem, kjer je bilo recikliranih kar 77% vseh odpadkov, najmanj pa na Koroškem.
Sara Neubauer, avtorica dokumentarca Cena plastike, pravi, da jo je najbolj pretresla zgodba v Anhovem. Plastike, ki gre v sežig, je ogromno: “V sežig gre vsa plastika, ki je manjša od 5 centimetrov, vsi jogurtovi lončki, folije, embalaža, v katero je zapakirano meso.” Dodaja, da se moramo najprej zavedati, kje sploh smo in se nato odpovedati vsaj plastiki, ki gre v sežig.
“V primeru jogurtovega lončka lahko kupujemo jogurte, ki so v tetrapak embalaži, v plastenkah ali pa kupimo v večjih količinah, v lastno embalažo. V Sloveniji imamo že dve takšni trgovini, kjer lahko kupujemo na rifuzo.” – Jaka Kranjc
Čeprav ima uporaba plastike veliko negativnih učinkov predvsem na okolje, saj se je zažrla v vse dele naših življenj, pa dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta, pravi, da nam je prinesla tudi marsikaj pozitivnega: “Omogoča nam varno in komfortno življenje, o katerem ne razmišljamo prav veliko in prav plastika je eden izmed materialnih osnov za tovrstno življenje.”
“Zavest potrošnikov o uporabi plastike je zelo narasla in še vedno raste, sploh pri plastiki za enkratno uporabo, ki na koncu konča v morju. Ljudstvo se mobilizira, pred časom se je začela iniciativa za prepoved plastenk. Energije je ogromno, sedaj je žogica pri drugih, da problem rešujejo sistematično.” – Jaka Kranjc
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja.
Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike.
Pripravila: Maja Stepančič
Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin, kaj so razlogi za še vedno številčno uporabo plastike ter kaj lahko vsak pri sebi stori za zmanjšanje uporabe plastike
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo 5 tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja.
Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pojasnjuje, da je danes približno polovica izdelkov pakiranih v plastiko, večinoma več kot le eno plast, kar v kombinaciji z drugimi materiali, ki sestavljajo embalažo, otežuje ali celo onemogoča recikliranje. Približno polovica izdelkov je pakiranih v plastiko, večinoma v več kot eno plast plastike. Zaradi teh različnih kombinacij plastike in kombinirane embalaže z drugimi materiali veliko embalaže ni možno reciklirati. Vsaka plastika je primerna za embalažo, ni pa vsaka embalaža takšna, da bi se jo splačalo reciklirati.
“Razlogi za še vedno številčno uporabo plastike za enkratno uporabo so predvsem ekonomski, saj je večinoma še vedno narejena iz nafte, ki je še vedno dovolj ugodna in je takšna plastika cenejša od reciklirane plastike.” – Jaka Kranjc
Se pa Slovenija v Bruslju uvršča med sam vrh držav pri reciklaži plastike. Po podatkih Eurostata smo Slovenci reciklirali kar 62% plastike, na lestvici držav članic smo dosegli drugo mesto, takoj za Litvo. Po podatkih SURS pa smo v letu 2017 reciklirali kar 70% vseh smeti, največ na Gorenjskem, kjer je bilo recikliranih kar 77% vseh odpadkov, najmanj pa na Koroškem.
Sara Neubauer, avtorica dokumentarca Cena plastike, pravi, da jo je najbolj pretresla zgodba v Anhovem. Plastike, ki gre v sežig, je ogromno: “V sežig gre vsa plastika, ki je manjša od 5 centimetrov, vsi jogurtovi lončki, folije, embalaža, v katero je zapakirano meso.” Dodaja, da se moramo najprej zavedati, kje sploh smo in se nato odpovedati vsaj plastiki, ki gre v sežig.
“V primeru jogurtovega lončka lahko kupujemo jogurte, ki so v tetrapak embalaži, v plastenkah ali pa kupimo v večjih količinah, v lastno embalažo. V Sloveniji imamo že dve takšni trgovini, kjer lahko kupujemo na rifuzo.” – Jaka Kranjc
Čeprav ima uporaba plastike veliko negativnih učinkov predvsem na okolje, saj se je zažrla v vse dele naših življenj, pa dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta, pravi, da nam je prinesla tudi marsikaj pozitivnega: “Omogoča nam varno in komfortno življenje, o katerem ne razmišljamo prav veliko in prav plastika je eden izmed materialnih osnov za tovrstno življenje.”
“Zavest potrošnikov o uporabi plastike je zelo narasla in še vedno raste, sploh pri plastiki za enkratno uporabo, ki na koncu konča v morju. Ljudstvo se mobilizira, pred časom se je začela iniciativa za prepoved plastenk. Energije je ogromno, sedaj je žogica pri drugih, da problem rešujejo sistematično.” – Jaka Kranjc
Evropska komisija je lani napovedala ustanovitev 750-milijardnega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji za zeleni in digitalni prehod. Kot kaže, se ji na finančnih trgih ne bo treba zadolžiti za ves znesek, saj države članice ne nameravajo počrpati vseh razpoložljivih posojil, bodo pa rade volje vzele dodeljene subvencije. A subvencije za kaj? Komisija je podala smernice: vsaj 37 % izdatkov mora biti usmerjenih v zeleno, 20 % pa v digitalne projekte. Slovenija je temu sledila, morda preveč na silo.
Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
V skoraj enem letu smo unovčili slabo polovico turističnih bonov. Največ, za skoraj 21 milijonov evrov, smo prenočevali v obalno-kraški regiji, najmanj, za dobrih 26 tisoč evrov, pa v zasavski. O tem, kako so zadovoljni s turističnimi boni, smo se pogovarjali z njihovimi uporabniki in državnim sekretarjem Simonom Zajcem z ministrstva za gospodarstvo, kjer so bone zasnovali.
O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope - Evrope, ki bo celovita, svoboda in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. - Tako pravi del pisma, ki ga je na pobudo slovenskega predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podpisalo še 19 drugih voditeljev držav Evropske unije. Kako bodo trenutne razmere sil moči vplivale na evropsko prihodnost? Kaj prinašajo nemške parlamentarne (2021) in francoske predsedniške volitve (2022)? Kako lahko na EU vplivajo države "periferije"? Kdo bo imel največ od slovenskega predsedovanja Svetu EU? Zakaj sta Madžarska in Poljska tako skrenili in kaj to pomeni za EU? Sogovornika: Mojca Širok in profesor dr. Bojan Bugarič
Prvega maja smo predstavili tri zgodbe delavcev, ki se vsak na svoj način soočajo s spremembami na trgu dela v času korone. Delavec, ki že 38 let dela v industriji, opaža vse več individualizma in nadzora, zdravstvena delavca ob ruskih turnusih skrbita še za tri otroke, Woltov dostavljavec v dobro premišljenem sistemu pa divja po ulicah v lovu za bonuse. Kaj opažajo v Delavski svetovalnici, pa pojasnjuje Laura Orel.
Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?
27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.
5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?
Neveljaven email naslov