Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.
Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović z GURS
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. En teden že lahko na portalu preverimo vrednost svoje nepremičnine, pa tudi nepremičnin drugih, katerih naslove poznamo.
Podoben portal so odprli že pred petimi leti, takrat se je zaradi velikega obiska hitro zrušil, tokrat pa so na naval bolj pripravljeni, pa tudi naval je manjši, saj je predsednik vlade Marjan Šarec obljubil, da nepremičninskega davka še ne bo. Poraja se vprašanje, zakaj se potem množično vrednotenje sploh dela, če ne zaradi davka.
“Republika Slovenija je leta 2000 sprejela odločitev, da se vzpostavi ta sistem množičnega vrednotenja, pred devetnajstimi leti. Ta odločitev je temeljila na temu, da imamo premoženjske davke v Sloveniji izredno nepoštene in nekorektne in takratna vlada je zrelo odločila, da je potrebno postaviti nov sistem. Danes smo devetnajst let kasneje, sistem je vzpostavljen in je dober, mednarodno je izjemo kakovosten. Sistem se danes uporablja tudi mimo davka na nepremičnine, tako na področju socialnih transferjev kot tudi v bankah, ki so zelo zainteresirane, pa tudi pri drugih pravih in državnih postopkih.” – Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS
Kako sploh vrednotiti nepremičnine in kakšni so kriteriji za vrednotenje? Najpomembnejša sta vpliv vrste nepremičnine in lokacija. Za stanovanjske hiše imamo v Sloveniji 850 vrednostni con, v preteklem sistemu jih je bilo 500, kar nakazuje na rast kvalitete sistema. Bolj kakovostno je zajet tudi lokacijski parameter: “Definitivno je lokacija prva, druga je lokacija in tudi tretja je lokacija. Imeli smo primer vile na lokaciji, ki iz tržnega vidika ni atraktivna. Takšna vila ne prinaša tolikšne tržne vrednosti kot jo prinaša lokacija, ki je najpomembnejša.”
“Smo ena redkih držav v Evropi, ki ima v celoti transparenten sistem. Vse realizirane cene so v Sloveniji dostopne vsakomur brezplačno. Vsi podatki o vseh nepremičninah so javno dostopni in brezplačni. In tako je tudi z vrednostmi. Dejstvo je, da so še določene napake pri podatkih, a slovenska zakonodaja nalaga lastniku, da te podatke uredi.” – Dušan Mitrović
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.
Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović z GURS
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. En teden že lahko na portalu preverimo vrednost svoje nepremičnine, pa tudi nepremičnin drugih, katerih naslove poznamo.
Podoben portal so odprli že pred petimi leti, takrat se je zaradi velikega obiska hitro zrušil, tokrat pa so na naval bolj pripravljeni, pa tudi naval je manjši, saj je predsednik vlade Marjan Šarec obljubil, da nepremičninskega davka še ne bo. Poraja se vprašanje, zakaj se potem množično vrednotenje sploh dela, če ne zaradi davka.
“Republika Slovenija je leta 2000 sprejela odločitev, da se vzpostavi ta sistem množičnega vrednotenja, pred devetnajstimi leti. Ta odločitev je temeljila na temu, da imamo premoženjske davke v Sloveniji izredno nepoštene in nekorektne in takratna vlada je zrelo odločila, da je potrebno postaviti nov sistem. Danes smo devetnajst let kasneje, sistem je vzpostavljen in je dober, mednarodno je izjemo kakovosten. Sistem se danes uporablja tudi mimo davka na nepremičnine, tako na področju socialnih transferjev kot tudi v bankah, ki so zelo zainteresirane, pa tudi pri drugih pravih in državnih postopkih.” – Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS
Kako sploh vrednotiti nepremičnine in kakšni so kriteriji za vrednotenje? Najpomembnejša sta vpliv vrste nepremičnine in lokacija. Za stanovanjske hiše imamo v Sloveniji 850 vrednostni con, v preteklem sistemu jih je bilo 500, kar nakazuje na rast kvalitete sistema. Bolj kakovostno je zajet tudi lokacijski parameter: “Definitivno je lokacija prva, druga je lokacija in tudi tretja je lokacija. Imeli smo primer vile na lokaciji, ki iz tržnega vidika ni atraktivna. Takšna vila ne prinaša tolikšne tržne vrednosti kot jo prinaša lokacija, ki je najpomembnejša.”
“Smo ena redkih držav v Evropi, ki ima v celoti transparenten sistem. Vse realizirane cene so v Sloveniji dostopne vsakomur brezplačno. Vsi podatki o vseh nepremičninah so javno dostopni in brezplačni. In tako je tudi z vrednostmi. Dejstvo je, da so še določene napake pri podatkih, a slovenska zakonodaja nalaga lastniku, da te podatke uredi.” – Dušan Mitrović
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
Neveljaven email naslov