Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil

Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil

Tekstilna industrija je ena največjih onesnaževalk našega planeta. Kar 20 odstotkov odpadnih voda nastane na račun tekstila in kar 10 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Vsak Slovenec na leto v povprečju zavrže 18 kilogramov oblačil.

“Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil. Problema se moramo lotiti tako resno kot plastike za enkratno uporabo,” opozarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Proizvodnja oblačil se je med letoma 2000 in 2014 podvojila, v zadnjih petnajstih letih kupujemo za 60 odstotkov več oblačil kot v preteklih desetletjih. Nastajajo na drugem koncu sveta in porabljajo ogromne količine virov, za eno majico potrebujemo 2000 litrov vode, veliko pesticidov in barvil. Bizarno je, da na koncu ena majica stane toliko kot dve štruci kruha. Sprememba potrošniške miselnosti je tako neizbežna.

“Največji problem je, da kupujemo slaba oblačila, ki po nekaj pranjih izgubijo kakovost in jih potem zavržemo. Zabojniki za stara oblačila so potuha, ker smo v resnici problem zgolj prestavili, mi pa si mislimo, da smo naredili dobro delo. Zavržena oblačila gredo v sortirnice, vendar je uporabnih vedno manj, zato evropski trg zapira meje za slovenska oblačila, ker so tako nekakovostna. Večina jih konča v odlagališčih in sežigalnicah.” – Katja Sreš

Potrošniško alternativo predstavljajo tudi ekološke modne znamke. Vedno več oblikovalcev teži k trajnostnemu pristopu oblikovanja, tudi v Sloveniji. Vita Ivičič, mednarodno nagrajena slovenska modna oblikovalka ob tem izpostavlja:

“Na koncu se izkaže, da trajnostno izdelana oblačila sploh niso dražja, saj tudi po več sezonah ohranjajo dobro kakovost in jih lahko nosimo več let, za razliko od izdelkov hitre mode, ki jih zavržemo že po eni sezoni.”