Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil
Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil
Tekstilna industrija je ena največjih onesnaževalk našega planeta. Kar 20 odstotkov odpadnih voda nastane na račun tekstila in kar 10 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Vsak Slovenec na leto v povprečju zavrže 18 kilogramov oblačil.
“Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil. Problema se moramo lotiti tako resno kot plastike za enkratno uporabo,” opozarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Proizvodnja oblačil se je med letoma 2000 in 2014 podvojila, v zadnjih petnajstih letih kupujemo za 60 odstotkov več oblačil kot v preteklih desetletjih. Nastajajo na drugem koncu sveta in porabljajo ogromne količine virov, za eno majico potrebujemo 2000 litrov vode, veliko pesticidov in barvil. Bizarno je, da na koncu ena majica stane toliko kot dve štruci kruha. Sprememba potrošniške miselnosti je tako neizbežna.
“Največji problem je, da kupujemo slaba oblačila, ki po nekaj pranjih izgubijo kakovost in jih potem zavržemo. Zabojniki za stara oblačila so potuha, ker smo v resnici problem zgolj prestavili, mi pa si mislimo, da smo naredili dobro delo. Zavržena oblačila gredo v sortirnice, vendar je uporabnih vedno manj, zato evropski trg zapira meje za slovenska oblačila, ker so tako nekakovostna. Večina jih konča v odlagališčih in sežigalnicah.” – Katja Sreš
Potrošniško alternativo predstavljajo tudi ekološke modne znamke. Vedno več oblikovalcev teži k trajnostnemu pristopu oblikovanja, tudi v Sloveniji. Vita Ivičič, mednarodno nagrajena slovenska modna oblikovalka ob tem izpostavlja:
“Na koncu se izkaže, da trajnostno izdelana oblačila sploh niso dražja, saj tudi po več sezonah ohranjajo dobro kakovost in jih lahko nosimo več let, za razliko od izdelkov hitre mode, ki jih zavržemo že po eni sezoni.”
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil
Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil
Tekstilna industrija je ena največjih onesnaževalk našega planeta. Kar 20 odstotkov odpadnih voda nastane na račun tekstila in kar 10 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Vsak Slovenec na leto v povprečju zavrže 18 kilogramov oblačil.
“Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil. Problema se moramo lotiti tako resno kot plastike za enkratno uporabo,” opozarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Proizvodnja oblačil se je med letoma 2000 in 2014 podvojila, v zadnjih petnajstih letih kupujemo za 60 odstotkov več oblačil kot v preteklih desetletjih. Nastajajo na drugem koncu sveta in porabljajo ogromne količine virov, za eno majico potrebujemo 2000 litrov vode, veliko pesticidov in barvil. Bizarno je, da na koncu ena majica stane toliko kot dve štruci kruha. Sprememba potrošniške miselnosti je tako neizbežna.
“Največji problem je, da kupujemo slaba oblačila, ki po nekaj pranjih izgubijo kakovost in jih potem zavržemo. Zabojniki za stara oblačila so potuha, ker smo v resnici problem zgolj prestavili, mi pa si mislimo, da smo naredili dobro delo. Zavržena oblačila gredo v sortirnice, vendar je uporabnih vedno manj, zato evropski trg zapira meje za slovenska oblačila, ker so tako nekakovostna. Večina jih konča v odlagališčih in sežigalnicah.” – Katja Sreš
Potrošniško alternativo predstavljajo tudi ekološke modne znamke. Vedno več oblikovalcev teži k trajnostnemu pristopu oblikovanja, tudi v Sloveniji. Vita Ivičič, mednarodno nagrajena slovenska modna oblikovalka ob tem izpostavlja:
“Na koncu se izkaže, da trajnostno izdelana oblačila sploh niso dražja, saj tudi po več sezonah ohranjajo dobro kakovost in jih lahko nosimo več let, za razliko od izdelkov hitre mode, ki jih zavržemo že po eni sezoni.”
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Neveljaven email naslov