Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Berlinski zid: kaj smo se naučili in kaj pozabili

05.11.2019

Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabih 30 minut ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989 Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?

Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989

9. november 1989 je dan, ki je zaznamoval sodobno človeško zgodovino. Za takrat 11-letnega Iva Wziontka je bil to običajen šolski dan, šele nekaj dni kasneje, ko mu v soboto ni bilo treba v šolo, je ugotovil, da se je dogaja nekaj zares pomembnega. Dan, ko je padel berlinski zid, ki je kar 28 let razdruževal Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Čez noč je ločil družine in presekal povezave.

“Takrat sem s starši živel še v Marzhnu, v tipični socialistični blokovski soseski. Imeli smo dobre družinske prijatelje, ki so si že nekaj časa prizadevali zapustiti Nemško demokratično republiko. Spomnim se torej, da sem 9. novembra zvečer že ležal v postelji, ko je nekdo pozvonil. Zdelo se mi je nenavadno, ker tako pozno običajno nihče ni zvonil. Bil je prijatelj mojih staršev, ki je očetu rekel: “Mihael, meje so odprte, mi gremo! Greste tudi vi z  nami?” Moj oče je odvrnil: “Ne, ne,  mi ne gremo nikamor.” Potem mu je prijatelj rekel, da so spakirali najnujnejše stvari in da gredo, prosil ga je tudi, če mu lahko pusti ključe stanovanja. Moj oče je vzel ključe in nama z bratom rekel, da so meje odprte, da gresta jutri še v šolo, v soboto, če bo še tako, pa ne več.”Ivo Wziontek

Letos obeležujemo 30-letnico padca berlinskega zidu, tudi danes, toliko let po prelomnih dogodkih, je razlog za padec zidu ravno takrat več. Günter Shabowski, vodja berlinske Enotne socialistične stranke Nemčije (SED) je na novinarski konferenci 9. novembra zvečer predstavljal nove odločitev vodstva glede Zakona o prehajanju meje, tudi uredbo, ki je državljanom Nemške demokratične republike omogočala prosto prečkanje meje v Zvezno republiko Nemčijo. Ko ga je italijanski novinar vprašal, kdaj uredba stopi v veljavo, je živčno pobrskal po dokumentih in odgovoril, da takoj, pravi odgovor pa naj bi sicer bil, da stopi v veljavo naslednje jutro, 10. novembra. Mnogi zgodovinarji pa začetek padca zidu povezujejo z odvzemom državljanstva kantavtorju in pesniku Wolfu Biermannu. Nemška demokratična republika mu je leta 1976 izjemoma dovolila nastopati v Zahodni Nemčiji, med njegovo odsotnostjo pa so mu odvzeli državljanstvo in mu prepovedali vrnitev. To je v Vzhodni Nemčiji sprožilo nepričakovan val protestov intelektualne elite.

“Tako kot v pravljici, za tri dni. Izjemoma. No, Havemann mi je pravil, da mi bodo seveda dovolili priti nazaj, saj niso idioti. Gotovo se zavedajo, da če ostanem, jih bo to stalo preveč. In imel je prav, hkrati pa tudi ne. Niso mi dovolili priti nazaj, jih je pa vseeno stalo preveč. Realnost je običajno še bolj čudovita kot vse, kar si človek vnaprej predstavlja.”Wolf Biermann o tem, kako so mu po več letih zaradi pogreba Roberta Havemanna za nekaj dni izjemoma dovolili še enkrat obiskati Nemško demokratično republiko

Letos Nemci ukinjajo Solidarnostni pakt – pomoč, s katero so vzhod približevali zahodu. Vzhod je vsaj v teoriji ujel zahod 30 let po padcu zidu in 29 let po združitvi Nemčije.

“Ne smemo pozabiti, ko so ljudje protestirali na ulicah, niso zahtevali združitve, ampak je šlo v prvi vrsti za to, da bi izboljšali razmere pri nas. Zahtevali so novo ustavo, to se ni zgodilo. Po padcu zidu torej ni prišlo do združitve dveh enakovrednih partnerjev, ampak smo preprosto prenesli sistem Zvezne republike Nemčije. Seveda je šlo marsikaj narobe, ker ljudje tukaj niso poznali ‘pravil’ oz. ureditve tržnega gospodarstva. V šoli smo se učili o marksizmu, socializmu pa tudi kapitalizmu, ampak če tega ne občutiš v živo, niso pozoren ali pa se ti zdi celo dolgočasno … Nenadoma nam je postalo jasno, da moramo plačati najemnino, ki je kar naenkrat postala 10-krat dražja.” – pisateljica Jenny Erpenbeck opisuje razmere po združitvi obeh Nemčij in poudarja, da življenje v vzhodnem Berlinu ni bilo tako enolično, kot ga opisujemo danes

Zid je presekal 193 ulic in 12 prog podzemne železnice oz. avtobusnih linij. Ob poskusu bega je umrlo 140 ljudi. V Berlinu danes deluje tudi spominska postaja Bernauer Strase  z  muzejem in obeležjem, njen namen pa ni obujati preteklosti, temveč dati obiskovalcem močno aktualno sporočilo.

“Ključno sporočilo je, da demokracija ni samoumevna in da skušamo čim bolj ceniti svobodo v državi.”Hanna Berger, Bernauer Strase

Martina Konda je slovenski glas v Berlinu. Nekdanja učiteljica slovenščine in dolgoletna voditeljica slovenskega programa na Radiu Multikulti. Dobro se spomni dogodkov novembra 1989, ki so pripeljali do padca berlinskega zidu. Njeni nemški prijatelji so bili sicer prepričani, da zid ne bo nikoli padel.


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Berlinski zid: kaj smo se naučili in kaj pozabili

05.11.2019

Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabih 30 minut ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989 Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?

Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989

9. november 1989 je dan, ki je zaznamoval sodobno človeško zgodovino. Za takrat 11-letnega Iva Wziontka je bil to običajen šolski dan, šele nekaj dni kasneje, ko mu v soboto ni bilo treba v šolo, je ugotovil, da se je dogaja nekaj zares pomembnega. Dan, ko je padel berlinski zid, ki je kar 28 let razdruževal Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Čez noč je ločil družine in presekal povezave.

“Takrat sem s starši živel še v Marzhnu, v tipični socialistični blokovski soseski. Imeli smo dobre družinske prijatelje, ki so si že nekaj časa prizadevali zapustiti Nemško demokratično republiko. Spomnim se torej, da sem 9. novembra zvečer že ležal v postelji, ko je nekdo pozvonil. Zdelo se mi je nenavadno, ker tako pozno običajno nihče ni zvonil. Bil je prijatelj mojih staršev, ki je očetu rekel: “Mihael, meje so odprte, mi gremo! Greste tudi vi z  nami?” Moj oče je odvrnil: “Ne, ne,  mi ne gremo nikamor.” Potem mu je prijatelj rekel, da so spakirali najnujnejše stvari in da gredo, prosil ga je tudi, če mu lahko pusti ključe stanovanja. Moj oče je vzel ključe in nama z bratom rekel, da so meje odprte, da gresta jutri še v šolo, v soboto, če bo še tako, pa ne več.”Ivo Wziontek

Letos obeležujemo 30-letnico padca berlinskega zidu, tudi danes, toliko let po prelomnih dogodkih, je razlog za padec zidu ravno takrat več. Günter Shabowski, vodja berlinske Enotne socialistične stranke Nemčije (SED) je na novinarski konferenci 9. novembra zvečer predstavljal nove odločitev vodstva glede Zakona o prehajanju meje, tudi uredbo, ki je državljanom Nemške demokratične republike omogočala prosto prečkanje meje v Zvezno republiko Nemčijo. Ko ga je italijanski novinar vprašal, kdaj uredba stopi v veljavo, je živčno pobrskal po dokumentih in odgovoril, da takoj, pravi odgovor pa naj bi sicer bil, da stopi v veljavo naslednje jutro, 10. novembra. Mnogi zgodovinarji pa začetek padca zidu povezujejo z odvzemom državljanstva kantavtorju in pesniku Wolfu Biermannu. Nemška demokratična republika mu je leta 1976 izjemoma dovolila nastopati v Zahodni Nemčiji, med njegovo odsotnostjo pa so mu odvzeli državljanstvo in mu prepovedali vrnitev. To je v Vzhodni Nemčiji sprožilo nepričakovan val protestov intelektualne elite.

“Tako kot v pravljici, za tri dni. Izjemoma. No, Havemann mi je pravil, da mi bodo seveda dovolili priti nazaj, saj niso idioti. Gotovo se zavedajo, da če ostanem, jih bo to stalo preveč. In imel je prav, hkrati pa tudi ne. Niso mi dovolili priti nazaj, jih je pa vseeno stalo preveč. Realnost je običajno še bolj čudovita kot vse, kar si človek vnaprej predstavlja.”Wolf Biermann o tem, kako so mu po več letih zaradi pogreba Roberta Havemanna za nekaj dni izjemoma dovolili še enkrat obiskati Nemško demokratično republiko

Letos Nemci ukinjajo Solidarnostni pakt – pomoč, s katero so vzhod približevali zahodu. Vzhod je vsaj v teoriji ujel zahod 30 let po padcu zidu in 29 let po združitvi Nemčije.

“Ne smemo pozabiti, ko so ljudje protestirali na ulicah, niso zahtevali združitve, ampak je šlo v prvi vrsti za to, da bi izboljšali razmere pri nas. Zahtevali so novo ustavo, to se ni zgodilo. Po padcu zidu torej ni prišlo do združitve dveh enakovrednih partnerjev, ampak smo preprosto prenesli sistem Zvezne republike Nemčije. Seveda je šlo marsikaj narobe, ker ljudje tukaj niso poznali ‘pravil’ oz. ureditve tržnega gospodarstva. V šoli smo se učili o marksizmu, socializmu pa tudi kapitalizmu, ampak če tega ne občutiš v živo, niso pozoren ali pa se ti zdi celo dolgočasno … Nenadoma nam je postalo jasno, da moramo plačati najemnino, ki je kar naenkrat postala 10-krat dražja.” – pisateljica Jenny Erpenbeck opisuje razmere po združitvi obeh Nemčij in poudarja, da življenje v vzhodnem Berlinu ni bilo tako enolično, kot ga opisujemo danes

Zid je presekal 193 ulic in 12 prog podzemne železnice oz. avtobusnih linij. Ob poskusu bega je umrlo 140 ljudi. V Berlinu danes deluje tudi spominska postaja Bernauer Strase  z  muzejem in obeležjem, njen namen pa ni obujati preteklosti, temveč dati obiskovalcem močno aktualno sporočilo.

“Ključno sporočilo je, da demokracija ni samoumevna in da skušamo čim bolj ceniti svobodo v državi.”Hanna Berger, Bernauer Strase

Martina Konda je slovenski glas v Berlinu. Nekdanja učiteljica slovenščine in dolgoletna voditeljica slovenskega programa na Radiu Multikulti. Dobro se spomni dogodkov novembra 1989, ki so pripeljali do padca berlinskega zidu. Njeni nemški prijatelji so bili sicer prepričani, da zid ne bo nikoli padel.


15.02.2023

Hrana prihodnosti: Zmernost

Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.


07.02.2023

Hrana prihodnosti: Meso kot prestiž

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?


01.02.2023

Pritiski na tisk - lastniki in vodstva

Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?


31.01.2023

Hrana prihodnosti: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov

V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.


25.01.2023

Duhovi bojišča: kako droni spreminjajo vojskovanje

Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.


24.01.2023

Več akcije in manj govora

Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.


18.01.2023

Z betonom proti poplavam na Sori

V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?


11.01.2023

Brez solidarnosti ni javnega zdravstva

Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.


10.01.2023

Svet v letu 2023: O znanih in neznanih neznankah

Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.


04.01.2023

Spolni stereotipi in tradicionalne vloge včasih pri ženskah še bolj zakoreninjeni

Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.


03.01.2023

Z jezo, agresijo in žalostjo ima naša družba veliko težav

Povzetek serije oddaj Na podstrešju.


28.12.2022

Slovenija v letu 2022

Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.


27.12.2022

Na podstrešju: Obnavljamo abecedo duševnega zdravja

Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.


21.12.2022

Kaj vam postrežem?

Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.


20.12.2022

Na podstrešju: Zdravo čustvovanje

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.


14.12.2022

Kitajska pred kaotičnim letom

Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.


13.12.2022

Na podstrešju: Ohranjajmo duševno kondicijo

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen


07.12.2022

Popolna nevihta cen energentov

Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.


06.12.2022

Molk žrtev nasilja je zelo jasno izražena nezaupnica institucijam

Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?


30.11.2022

Rusija, teroristična država

Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.


Stran 8 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov