Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta?
V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Krivulja okuženih s koronavirusom se ne umirja, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj se širjenje kljub hitrim in korenitim ukrepom še ni ustavilo?
Število ljudi, okuženih s kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, pričakujemo lahko, da se bo virus še širil, strokovnjaki so prepričani, da vrhunca še nismo doživeli. Zunanjepolitični novinar TV Slovenija Aleš Malerič se boji, da ne vemo vsega: “Ob izbruhu virusa sars v letih 2002 in 2003 ali ob izbruhu ebole v Afriki, če se vrnemo v bližnjo preteklost, ni nihče pošiljal letal za evakuacijo, na Kitajsko pa jih pošiljajo. Tu se vidi zelo pomembna razlika.”
Ko je leta 2003 izbruhnil virus sars na Kitajskem, je bila svetovna javnost zelo kritična, da je Kitajska zamudila z reakcijo, ker ni ustrezno obveščala in je skušala zadevo pomesti pod preprogo. Od tedaj se je na Kitajskem zgodilo nekaj zelo pomembnih sprememb pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni, temeljito so spremenili svoj zdravstveni sistem, uvedli so centralno vodeno aplikacijo, s katero so povezane bolnišnice, z njo zdravniki med seboj komunicirajo in se opozarjajo o morebitnih izbruhih virusov oziroma bakterij.
“Sistem je v principu izredno učinkovit in močno dvomim, da ni zaznal širitve tega virusa. Zakaj oblasti niso takoj odreagirale, je težko reči. Prva možnost je, da so virus do neke mere podcenile, druga pa, da so se odločili, da lažje ukrepajo, če bo javnost manj panična in bo manj vedela. A to je dvorezen meč, ker lahko ljudje počnejo točno tisto, česar ne bi smeli.” – Aleš Malerič
Virologinja prof. dr. Tatjana Avšič – Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani) odgovarja, kdaj pričakovati vrh širjenja koronavirusa.
“Menim, da smo nekje v vrhu ali vsaj zelo blizu. Vse skupaj je bilo povezano tudi s prazniki na Kitajskem, ki so spodbodli množično preseljevanje ljudi. Zdaj je praznikov konec, zato se vračajo nazaj. Upam in želim, da smo na vrhuncu in se bodo številke začele zmanjševati.”
Malerič je opozoril tudi na to, da so Kitajci zaradi obseženga širjenja okužbe ta hip deležni številnih predsodkov, ljudje se jih bojijo povsod po svetu, tudi v drugih provincah na Kitajskem in “prav ta odziv držav kaže, da obstaja neka osnova za tako restriktivne ukrepe. Montažnih bolnišnic ne postavljajo več samo v Vuhanu, temveč tudi v drugih provincah”. Kitajske bolnišnice po njegovih besedah niso ustrezno pripravljene na tako obsežen izbruh virusa, primanjkuje jim osebja, materiala in bolniških postelj.
“Kitajska se pripravlja na nekaj večjega. Rekel bi, da ne vemo vseh stvari. Mogoče se pripravljajo na najhujši možni scenarij, a upamo, da se ne bo zgodil.” – Aleš Malerič
Širitev koronavirusa se je začela na znameniti tržnici v Vuhanu. Ko je izbruhnil sars, so želeli na tovrstnih tršnicah ustaviti trgovanje z živimi živalmi, a se to zaradi zakoreninjene podpore tradicionalni kitajski kulinariki in vraževerju ni zgodilo. “Mislim, da bodo zdaj odločnejši pri ustavitvi tovrstnega trgovanja z živimi živalmi,” dodaja Aleš Malerič.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta?
V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Krivulja okuženih s koronavirusom se ne umirja, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj se širjenje kljub hitrim in korenitim ukrepom še ni ustavilo?
Število ljudi, okuženih s kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, pričakujemo lahko, da se bo virus še širil, strokovnjaki so prepričani, da vrhunca še nismo doživeli. Zunanjepolitični novinar TV Slovenija Aleš Malerič se boji, da ne vemo vsega: “Ob izbruhu virusa sars v letih 2002 in 2003 ali ob izbruhu ebole v Afriki, če se vrnemo v bližnjo preteklost, ni nihče pošiljal letal za evakuacijo, na Kitajsko pa jih pošiljajo. Tu se vidi zelo pomembna razlika.”
Ko je leta 2003 izbruhnil virus sars na Kitajskem, je bila svetovna javnost zelo kritična, da je Kitajska zamudila z reakcijo, ker ni ustrezno obveščala in je skušala zadevo pomesti pod preprogo. Od tedaj se je na Kitajskem zgodilo nekaj zelo pomembnih sprememb pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni, temeljito so spremenili svoj zdravstveni sistem, uvedli so centralno vodeno aplikacijo, s katero so povezane bolnišnice, z njo zdravniki med seboj komunicirajo in se opozarjajo o morebitnih izbruhih virusov oziroma bakterij.
“Sistem je v principu izredno učinkovit in močno dvomim, da ni zaznal širitve tega virusa. Zakaj oblasti niso takoj odreagirale, je težko reči. Prva možnost je, da so virus do neke mere podcenile, druga pa, da so se odločili, da lažje ukrepajo, če bo javnost manj panična in bo manj vedela. A to je dvorezen meč, ker lahko ljudje počnejo točno tisto, česar ne bi smeli.” – Aleš Malerič
Virologinja prof. dr. Tatjana Avšič – Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani) odgovarja, kdaj pričakovati vrh širjenja koronavirusa.
“Menim, da smo nekje v vrhu ali vsaj zelo blizu. Vse skupaj je bilo povezano tudi s prazniki na Kitajskem, ki so spodbodli množično preseljevanje ljudi. Zdaj je praznikov konec, zato se vračajo nazaj. Upam in želim, da smo na vrhuncu in se bodo številke začele zmanjševati.”
Malerič je opozoril tudi na to, da so Kitajci zaradi obseženga širjenja okužbe ta hip deležni številnih predsodkov, ljudje se jih bojijo povsod po svetu, tudi v drugih provincah na Kitajskem in “prav ta odziv držav kaže, da obstaja neka osnova za tako restriktivne ukrepe. Montažnih bolnišnic ne postavljajo več samo v Vuhanu, temveč tudi v drugih provincah”. Kitajske bolnišnice po njegovih besedah niso ustrezno pripravljene na tako obsežen izbruh virusa, primanjkuje jim osebja, materiala in bolniških postelj.
“Kitajska se pripravlja na nekaj večjega. Rekel bi, da ne vemo vseh stvari. Mogoče se pripravljajo na najhujši možni scenarij, a upamo, da se ne bo zgodil.” – Aleš Malerič
Širitev koronavirusa se je začela na znameniti tržnici v Vuhanu. Ko je izbruhnil sars, so želeli na tovrstnih tršnicah ustaviti trgovanje z živimi živalmi, a se to zaradi zakoreninjene podpore tradicionalni kitajski kulinariki in vraževerju ni zgodilo. “Mislim, da bodo zdaj odločnejši pri ustavitvi tovrstnega trgovanja z živimi živalmi,” dodaja Aleš Malerič.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov