Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)

Študentski zbor Študentske organizacije v Ljubljani je prejšnji četrtek v drugem branju spreje popravljen letni proračun, ki pred zid postavlja Radio Študent

Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo.

"S predlaganimi sredstvi s strani ŠOU v višini 120.000 € RŠ do konca leta ne bo preživel brez resnih in dolgoročnih posledic. Od ŠOU pričakujemo, da nas bo dodatno podprl, saj bodo sicer posledice takšne, da jih ne bomo mogli sanirati." - Ana Kandare, direktorica RŠ

Matjaž Zorec, nov odgovorni urednik Radia Študent pojasnjuje, da na podlagi novih številk sicer izgleda, da dobijo več denarja, a v primerjavi z drugimi zavodi so še vedno na predzadnjem mestu. Po proračunu je zavod Radio Študent na bistveno slabšem kot preostali zavodi iz družine ŠOU.

Blaž Plazar, član predsedstva ŠOU pojasnjuje, da igra vlogo hudičevega odvetnika, saj bi v primeru, da bi imeli na ŠOU večji proračun, prvi podpisal, da zavodi dobijo več sredstev: "Zavedam se, da vsi igrajo pomembno vlogo. Žal mi je, da smo v takšni situaciji, a na letošnjo količino denarja je to finančni maksimum."

"Na ŠOU zaradi upada študentskega dela beležimo za več kot 26 % nižje prihodke, zato smo bili primorani v finančne reze pri nas in v vseh zavodih. Nismo si želeli narediti tega, a smo vsi na robu preživetja." - Blaž Plazar, član predsedstva ŠOU

Proračun se predvidi iz naslova pričakovanih prihodkov iz koncesijske dajatve in Plazar pojasnjuje, da si ne upa napovedovati, ali bo rebalans proračuna potreben ali ne, dodaja pa, da je številka, namenjena Radiu Študent prej previsoka kot prenizka, saj so na ŠOU pričakovali, da se bo študentsko delo po epidemiji na predkrizno raven vrnilo hitreje kot se to dogaja sedaj.

*ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)