Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.

O tem, kako pokrpati luknje v znanju in prepade med otroki, ki so jih ukrepi ob epidemiji močno poglobili s klinično psihologinjo dr. Mateja Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše

Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki  za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili,  da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora.

"To ni bilo obdobje, ki bi narekovalo manj stisk, težav. Vsi smo bili postavljeni v negotove okoliščine, nove situacije. Pričakovali smo, da bo povpraševanje vsaj preko telefonov večje, a je bilo ravno obratno."  - dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, o delovanju v času epidemije

Letos so učitelji pred kar težko nalogo, vsak dan šolanja bo zgodba zase, a vsega skupaj se morajo lotiti čim bolj normalno, hkrati pa biti pozorni na posebnosti, ki se bodo pojavljale pri posameznih otrocih in skladno s tem otrokom pomagati. Dr. Mateja Hudoklin tudi opozarja, da ponovno zapiranje šol ne bi bilo dobro in je treba stremeti k temu, da se naredi vse, da do tega ne pride: "Še vedno se lahko ohrani stik z rutino, s strukturo, ki jo nudi šola kot institucija. Hkrati se ohrani stik z drugimi otroki. Vseeno se do določene mere pokriva področja, ki jih otrok nujno potrebuje, zato da zdravo odrašča."

"Nekateri otroci v svojih primarnih okoljih nikoli ne bodo imeli priložnosti izkusiti in doživeti nekaj drugačnega in iti v Ljubljano, v gledališče, obiskat muzeja … To je tista vloga šole, ki je mogoče malo prikrita, a smo v zadnjem času večkrat slišali, da je šola namenjena temu, da  zmanjšuje razlike, ki so sicer med otroki in ki nastajajo zaradi različnih okoliščin, iz katerih otroci izhajajo."

Smo se v času, ko so bile šole zaprte, zavedli, kako pomemben del naše družbe so?

"Ne vem, če je bil ta čas dovolj dolg, da bi popolnoma resetirali svoj odnos do šole. Se pa je izkazalo, da je šola zelo pomemben dejavnik, ne samo v življenju otrok, ampak tudi družin in da šola ne samo da izobražuje in daje znanje, ampak jim nudi še veliko več."