Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?
Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?
V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Neveljaven email naslov