Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kaj pa, če v tujini zbolimo za covidom-19?

29.09.2020

Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.

Pri vseh zdravstvenih zavarovanjih za tujino velja, da je treba pozorno prebrati "drobni tisk"

Zadnje dni odmeva zgodba gospoda S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem, med obiskom pri sorodnikih v Sloveniji pa je konec julija zbolel. V ordinacijah so ga zavračali z besedami, da sprejemajo le svoje, slovenske zavarovance, pošiljali so ga celo nazaj na Švedsko, čeprav ima veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Sam je plačal covid test, bil je pozitiven, po štirih tednih domačega zdravljenja pa je k sreči okreval.

"Zdi se mi, da veliko zdravstvenega osebja ne pozna evropske zdravstvene kartice in pravic, ki izhajajo iz nje, ne vedo, kako registrirati kartico v sistem in kaj pomenijo posamezne številke. Mislim, da je zelo pomembno, da bi se več govorilo o pravicah evropske zdravstvene kartice, da bi bilo osebje izobraženo, da bi vedelo, kaj narediti s kartico. Še vedno  ne vem, na katerega zdravnika se lahko obrnem, če se mi kaj zgodi." – gospod S.

Klemen Ganziti, direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrdil, "da se gospodu S. njihova območna enota opravičuje za vse, kar je doživel, in da iščejo rešitev za vračilo denarja, ki ga je plačal za opravljeni test".

"Dejansko je tako, da z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljate enake pravice in pod enakimi pogoji kot državljani države, kjer se nahajate in kjer evropska kartica velja. ZZZS krije ceno zdravstvene stroritve v javni zdravstveni mreži, obstajajo pa določena doplačila, recimo na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. – Klemen Ganziti, ZZZS

Prvi nasvet, če potujete v tujino, je, da pravočasno naročite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Kaj pa v državah, v katerih evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne velja?

"Če tam plačamo zdravstveno storitev, nam ZZZS na podlagi računa povrne stroške le v višini cen, ki so za take storitve priznane v Sloveniji. V Združenih državah ali v Dubaju so cene storitev na primer včasih celo 30, 40 ali 50-kratnik cen v Sloveniji," je še povedal Klemen Ganziti. Komercialno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini je torej edina rešitev v državah, v katerih ne moremo uveljavljati pravic z evropsko zdravstveno kartico.

Ponudbe komercialnih zdravstvenih zavarovanj za tujino pa vedno ne krijejo stroškov zdravljenja za covidom 19. Stroškov, povezanih s covidom 19, na primer ne krijejo pri Corisu Slovenija, ki je specializiran za zavarovanje v tujini.

"Stroškov v tem primeru ne krijemo zaradi zavarovalniškega načela, da se lahko zavaruje le tiste dogodke, ki so prihodnji in negotovi. Vi lahko zavarujete dogodke, ki se bodo potencialno zgodili, ne pa obstoječa stanja, med katera spada tudi epidemija. Dokler je razglašena pandemija (WHO), ta zadeva pri nas ne bo krita. Ko pa se pandemija prekliče, se upošteva samo še epidemija, tako da če v neki državi ni epidemije, mi od takrat naprej normalno krijemo stroške." Borut Papič, Coris Slovenija

Kaj se zgodi, če v tujini za covidom 19 zboli državljan Republike Slovenije?

Andrej Šter, ki vodi konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve, tega ne izključuje in opozarja na pravočasen razmislek o zapletih, ki se nam lahko zgodijo v tujini. Poudarja še, kako pomembno je, da poznamo razmere v državi, v katero odhajamo, da se tam vedemo odgovorno in preventivno. Ko se slovenski državljani v tujini znajdejo v težavah, pogosto pokličejo številke konzularnega sektorja in  predstavništev Slovenije na tujem.

"Prav je, da nas pokličejo. Pomembno je, da imamo realno informacijo. Skušamo jim pomagati, kolikor je v naši moči, a evakuacijskih dejavnosti, kakršne so bile marca, aprila in maja, tokrat zagotovo ne bo. Naj ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi. Čudežne rešitve ne bo ..." – Andrej Šter


Vroči mikrofon

1275 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Kaj pa, če v tujini zbolimo za covidom-19?

29.09.2020

Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.

Pri vseh zdravstvenih zavarovanjih za tujino velja, da je treba pozorno prebrati "drobni tisk"

Zadnje dni odmeva zgodba gospoda S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem, med obiskom pri sorodnikih v Sloveniji pa je konec julija zbolel. V ordinacijah so ga zavračali z besedami, da sprejemajo le svoje, slovenske zavarovance, pošiljali so ga celo nazaj na Švedsko, čeprav ima veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Sam je plačal covid test, bil je pozitiven, po štirih tednih domačega zdravljenja pa je k sreči okreval.

"Zdi se mi, da veliko zdravstvenega osebja ne pozna evropske zdravstvene kartice in pravic, ki izhajajo iz nje, ne vedo, kako registrirati kartico v sistem in kaj pomenijo posamezne številke. Mislim, da je zelo pomembno, da bi se več govorilo o pravicah evropske zdravstvene kartice, da bi bilo osebje izobraženo, da bi vedelo, kaj narediti s kartico. Še vedno  ne vem, na katerega zdravnika se lahko obrnem, če se mi kaj zgodi." – gospod S.

Klemen Ganziti, direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrdil, "da se gospodu S. njihova območna enota opravičuje za vse, kar je doživel, in da iščejo rešitev za vračilo denarja, ki ga je plačal za opravljeni test".

"Dejansko je tako, da z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljate enake pravice in pod enakimi pogoji kot državljani države, kjer se nahajate in kjer evropska kartica velja. ZZZS krije ceno zdravstvene stroritve v javni zdravstveni mreži, obstajajo pa določena doplačila, recimo na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. – Klemen Ganziti, ZZZS

Prvi nasvet, če potujete v tujino, je, da pravočasno naročite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Kaj pa v državah, v katerih evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne velja?

"Če tam plačamo zdravstveno storitev, nam ZZZS na podlagi računa povrne stroške le v višini cen, ki so za take storitve priznane v Sloveniji. V Združenih državah ali v Dubaju so cene storitev na primer včasih celo 30, 40 ali 50-kratnik cen v Sloveniji," je še povedal Klemen Ganziti. Komercialno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini je torej edina rešitev v državah, v katerih ne moremo uveljavljati pravic z evropsko zdravstveno kartico.

Ponudbe komercialnih zdravstvenih zavarovanj za tujino pa vedno ne krijejo stroškov zdravljenja za covidom 19. Stroškov, povezanih s covidom 19, na primer ne krijejo pri Corisu Slovenija, ki je specializiran za zavarovanje v tujini.

"Stroškov v tem primeru ne krijemo zaradi zavarovalniškega načela, da se lahko zavaruje le tiste dogodke, ki so prihodnji in negotovi. Vi lahko zavarujete dogodke, ki se bodo potencialno zgodili, ne pa obstoječa stanja, med katera spada tudi epidemija. Dokler je razglašena pandemija (WHO), ta zadeva pri nas ne bo krita. Ko pa se pandemija prekliče, se upošteva samo še epidemija, tako da če v neki državi ni epidemije, mi od takrat naprej normalno krijemo stroške." Borut Papič, Coris Slovenija

Kaj se zgodi, če v tujini za covidom 19 zboli državljan Republike Slovenije?

Andrej Šter, ki vodi konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve, tega ne izključuje in opozarja na pravočasen razmislek o zapletih, ki se nam lahko zgodijo v tujini. Poudarja še, kako pomembno je, da poznamo razmere v državi, v katero odhajamo, da se tam vedemo odgovorno in preventivno. Ko se slovenski državljani v tujini znajdejo v težavah, pogosto pokličejo številke konzularnega sektorja in  predstavništev Slovenije na tujem.

"Prav je, da nas pokličejo. Pomembno je, da imamo realno informacijo. Skušamo jim pomagati, kolikor je v naši moči, a evakuacijskih dejavnosti, kakršne so bile marca, aprila in maja, tokrat zagotovo ne bo. Naj ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi. Čudežne rešitve ne bo ..." – Andrej Šter


03.04.2024

Bo že prihodnje leto s poklicno maturo onemogočen vpis na nekatere univerzitetne študije?

Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?


01.04.2024

Madžarska: Težave v Orbanovem kraljestvu

Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.


27.03.2024

dr. Anica Mikuš Kos: In vendar večina otrok kljub vojnim grozotam odraste v funkcionalne ljudi

Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.


26.03.2024

Se evropske države pripravljajo na vojno? | Mirko Cigler in dr. Jelena Juvan

Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.


20.03.2024

"Počitnice" v Polju

10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.


19.03.2024

Kaj nam pomeni varnost | dr. Aleš Bučar Ručman

Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?


13.03.2024

Regulacija konoplje: Včasih ni dobro imeti preveč zabetoniranih sinaps v možganih

Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?


06.03.2024

Evropsko podnebno pravo še ni tako razvito, kljub temu pričakovane odmevne tožbe

Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?


05.03.2024

Začarani krog lova na petice

Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.


28.02.2024

Javno zdravstvo na operacijski mizi (dr. Valentina Prevolnik Rupel, Borut Mekina, Brigite Ferlič Žgajnar)

V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?


27.02.2024

dr. Andrej Robida: Ljudje vsakodnevno umirajo zaradi povsem preprečljivih škodljivih dogodkov pri zdravljenju

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?


21.02.2024

dr. Marko Jaklič o stavkovnem valu: Vlada bi morala pogasiti to nezadovoljstvo

Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.


20.02.2024

Grčija od ukora do zgledne bruseljske učenke

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?


13.02.2024

Mirko Štular: Radio moramo umestiti tako, da se bo znašel v novem kolesju časa

Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?


07.02.2024

Dr. Asta Vrečko: Zakon o medijih je eden izmed najpomembnejših, ki bo sprejet v tej vladi

Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.


06.02.2024

Kdo je odgovoren, da se pri delu dobro počutimo?

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.


01.02.2024

Prva zadružna skupnostna sončna elektrarna

Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.


30.01.2024

Zakon o medijih: Novosti in prvi odzivi

Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.


24.01.2024

Bi državi posodili svoj denar po 3,4-odstotni obrestni meri?

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.


23.01.2024

Iz institucij v skupnost

Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.


Stran 3 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov