Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.

Slovenija je v novo epidemijo vstopila že drugič v letu dni, pri čemer je razlika ta, da smo to pot veliko manj složni, med ljudmi je veliko več nejevere, jeze, znova se kopiči strah. Zdajšnji občutki med državljani so tudi posledica pomanjkljivega kriznega komuniciranja in razumevanja nujnega komuniciranja kot instrumenta med pristojnimi. Kakšno komunikacijsko vlogo je v zadnjih mesecih odigral kadrovski golaž političnih nameščencev ter strokovnjakov in državnih uradnikov brez potrebnih znanj javnega komuniciranja in kako to vpliva na psihološko stanje posameznika in množic?

"Vsaka država ima na voljo tri ključne instrumente, s katerimi lahko vpliva na to, kako se ljudje vedejo. Na eni strani ima silo, se pravi palico, na drugi pa različne vrste spodbud, se pravi korenček, in ker Slovenci zgodovinsko nimamo izkušnje z vladanjem, si očitno predstavljamo, da država obstaja na premisi med korenčkom in palico. V vresnici pa večina družb oziroma tako rekoč vse države na koncu dneva stojijo in padejo s komuniciranjem." – prof. dr. Dejan Verčič

Krizno komuniciranje v zadnjih letih pridobiva pomen ne le zaradi občutka, da so krize vse pogostejše (od naravnih nesreč, finančnih in gospodarskih kriz, terorizma …), temveč tudi zaradi zmanjševanja zaupanja v vse vrste avtoritet, so ob tem še zapisali v Poročilu o kriznem komuniciranju Vlade Republike Slovenije leta 2017 na FDV.

"Strokovne informacije morajo biti podane na preprost in razumljiv način. Nenazadnje pa sta pomembni tudi predanost in dostopnost govorcev. Komuniciranje je v osnovi dvosmeren proces, mi pa vse pogosteje ugotavljamo, da gre zgolj za nagovore javnosti in monologe vodilnih. Pogosto je še medijem odvzeta pravica postavljanja vprašanj, kaj šele da bi bil splošni javnosti omogočen dialog." – klinična psihologinja dr. Špela Hvalec

Sogovorniki v oddaji: 

• dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede
• dr. Darja Zaviršek, profesorica na Fakulteti za socialno delo
• klinična psihologinja dr. Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice Idrija
• Sergeja Javornik, Občina Šmarje pri Jelšah
• dr. Tomaž Grušovnik, filozof in predavatelj na Univerzi na Primorskem