V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.

Kako so preoblikovanja in optimatizacija poslovanja Pošte Slovenije povezana z univerzalno poštno storitvijo?

V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč po večini zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje.

Trg poštnih storitev pri nas ureja Zakon o poštnih storitvah, ki je bil sprejet leta 2009 in s katerim je Slovenija kot ena od prvih držav članic EU v svoj pravni red prenesla evropsko direktivo, ki je v celoti odprla trg poštnih storitev. Omenjeni zakon opredeljuje tudi univezalno poštno storitev, ki jo vsem uporabnikom zagotavlja Republika Slovenija v javnem interesu. Storitev, ki pa ni tržna, na podlagi odločbe do leta 2023 izvaja Pošta Slovenije, ki pa že od leta 2009 opaža upad njenega obsega. Razlog je velika uporaba svetovnega spleta, ki zamenjuje stare načine poštne komunikacije.

"Kar 90 odstotkov vseh gospodinjstev uporablja internet, od teh 56 odstotkov Slovencev nakupuje po spletu. Od leta 2008, ko so se te spremembe zgodile, imamo upad univezalne storitve kar za 55 odstotkov. Epidemija pa je ta trend še pospešila, letno je na primer 10-odstotni upad pisemskih storitev. Tako stroški poslovanja ob enakih standardih kakovosti univerzalne poštne storitve pomenijo za pošto vse večje breme." – pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf

Izgubo pa morajo nadoknaditi na različne načine, tudi s krčenjem mreže poštnih poslovalnic.

"Da v zniževanje stroškov dela ne bomo privolili, smo na Sindikatu delavcev prometa in zvez jasno povedali že v preteklih letih, tudi s stavko. Pri zapiranju poslovalnic pa ne gre samo za zaposlene, ampak tudi za državljane, ki vemo, kaj pomeni pošta v nekem podeželjskem okolju. Tam poštar poleg drugih nujnih storitev opravlja tudi socialno zaposlitveno kohezijo. Če povzamem, država ne more biti hkrati lastnik, ki stremi k dobičku, in zahteva od pošte, naj opravlja delo v javnem interesu, ki pa ima na določenih terenih izgubo. Takšen pritisk gre lahko v škodo kakovosti in zaposlenim." – Saška Kiara Kumer

Na Sindikatu še opozarjajo, da tudi zgolj dvigovanje cen poštnih storitev zagotovo ni pravilna rešitev pokrivanja vseh stroškov, ki jih ima Pošta Slovenije z vzdrževanjem omrežja in za zagotavljanje najvišje predpisane kakovosti v Evropski uniji za prenos pisemskih pošiljk. Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavlja, da:

"Glede zakona in pristojnega ministrstva je tako rekoč vseeno, v kakšni obliki so storitve, pomembno je le, da so jih državljani deležni tako, kot jih določata zakon in splošni akt. Poudariti moram, da Pošta Slovenije ta hip v svojem poslovanju v celoti izpolnjuje vse obveznosti, ki ji jih akt naroča, tako glede gostote kot zagotavljanja univerzalne poštne storitve."