Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Kako so preoblikovanja in optimatizacija poslovanja Pošte Slovenije povezana z univerzalno poštno storitvijo?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč po večini zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje.
Trg poštnih storitev pri nas ureja Zakon o poštnih storitvah, ki je bil sprejet leta 2009 in s katerim je Slovenija kot ena od prvih držav članic EU v svoj pravni red prenesla evropsko direktivo, ki je v celoti odprla trg poštnih storitev. Omenjeni zakon opredeljuje tudi univezalno poštno storitev, ki jo vsem uporabnikom zagotavlja Republika Slovenija v javnem interesu. Storitev, ki pa ni tržna, na podlagi odločbe do leta 2023 izvaja Pošta Slovenije, ki pa že od leta 2009 opaža upad njenega obsega. Razlog je velika uporaba svetovnega spleta, ki zamenjuje stare načine poštne komunikacije.
"Kar 90 odstotkov vseh gospodinjstev uporablja internet, od teh 56 odstotkov Slovencev nakupuje po spletu. Od leta 2008, ko so se te spremembe zgodile, imamo upad univezalne storitve kar za 55 odstotkov. Epidemija pa je ta trend še pospešila, letno je na primer 10-odstotni upad pisemskih storitev. Tako stroški poslovanja ob enakih standardih kakovosti univerzalne poštne storitve pomenijo za pošto vse večje breme." – pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf
Izgubo pa morajo nadoknaditi na različne načine, tudi s krčenjem mreže poštnih poslovalnic.
"Da v zniževanje stroškov dela ne bomo privolili, smo na Sindikatu delavcev prometa in zvez jasno povedali že v preteklih letih, tudi s stavko. Pri zapiranju poslovalnic pa ne gre samo za zaposlene, ampak tudi za državljane, ki vemo, kaj pomeni pošta v nekem podeželjskem okolju. Tam poštar poleg drugih nujnih storitev opravlja tudi socialno zaposlitveno kohezijo. Če povzamem, država ne more biti hkrati lastnik, ki stremi k dobičku, in zahteva od pošte, naj opravlja delo v javnem interesu, ki pa ima na določenih terenih izgubo. Takšen pritisk gre lahko v škodo kakovosti in zaposlenim." – Saška Kiara Kumer
Na Sindikatu še opozarjajo, da tudi zgolj dvigovanje cen poštnih storitev zagotovo ni pravilna rešitev pokrivanja vseh stroškov, ki jih ima Pošta Slovenije z vzdrževanjem omrežja in za zagotavljanje najvišje predpisane kakovosti v Evropski uniji za prenos pisemskih pošiljk. Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavlja, da:
"Glede zakona in pristojnega ministrstva je tako rekoč vseeno, v kakšni obliki so storitve, pomembno je le, da so jih državljani deležni tako, kot jih določata zakon in splošni akt. Poudariti moram, da Pošta Slovenije ta hip v svojem poslovanju v celoti izpolnjuje vse obveznosti, ki ji jih akt naroča, tako glede gostote kot zagotavljanja univerzalne poštne storitve."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Kako so preoblikovanja in optimatizacija poslovanja Pošte Slovenije povezana z univerzalno poštno storitvijo?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč po večini zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje.
Trg poštnih storitev pri nas ureja Zakon o poštnih storitvah, ki je bil sprejet leta 2009 in s katerim je Slovenija kot ena od prvih držav članic EU v svoj pravni red prenesla evropsko direktivo, ki je v celoti odprla trg poštnih storitev. Omenjeni zakon opredeljuje tudi univezalno poštno storitev, ki jo vsem uporabnikom zagotavlja Republika Slovenija v javnem interesu. Storitev, ki pa ni tržna, na podlagi odločbe do leta 2023 izvaja Pošta Slovenije, ki pa že od leta 2009 opaža upad njenega obsega. Razlog je velika uporaba svetovnega spleta, ki zamenjuje stare načine poštne komunikacije.
"Kar 90 odstotkov vseh gospodinjstev uporablja internet, od teh 56 odstotkov Slovencev nakupuje po spletu. Od leta 2008, ko so se te spremembe zgodile, imamo upad univezalne storitve kar za 55 odstotkov. Epidemija pa je ta trend še pospešila, letno je na primer 10-odstotni upad pisemskih storitev. Tako stroški poslovanja ob enakih standardih kakovosti univerzalne poštne storitve pomenijo za pošto vse večje breme." – pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf
Izgubo pa morajo nadoknaditi na različne načine, tudi s krčenjem mreže poštnih poslovalnic.
"Da v zniževanje stroškov dela ne bomo privolili, smo na Sindikatu delavcev prometa in zvez jasno povedali že v preteklih letih, tudi s stavko. Pri zapiranju poslovalnic pa ne gre samo za zaposlene, ampak tudi za državljane, ki vemo, kaj pomeni pošta v nekem podeželjskem okolju. Tam poštar poleg drugih nujnih storitev opravlja tudi socialno zaposlitveno kohezijo. Če povzamem, država ne more biti hkrati lastnik, ki stremi k dobičku, in zahteva od pošte, naj opravlja delo v javnem interesu, ki pa ima na določenih terenih izgubo. Takšen pritisk gre lahko v škodo kakovosti in zaposlenim." – Saška Kiara Kumer
Na Sindikatu še opozarjajo, da tudi zgolj dvigovanje cen poštnih storitev zagotovo ni pravilna rešitev pokrivanja vseh stroškov, ki jih ima Pošta Slovenije z vzdrževanjem omrežja in za zagotavljanje najvišje predpisane kakovosti v Evropski uniji za prenos pisemskih pošiljk. Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavlja, da:
"Glede zakona in pristojnega ministrstva je tako rekoč vseeno, v kakšni obliki so storitve, pomembno je le, da so jih državljani deležni tako, kot jih določata zakon in splošni akt. Poudariti moram, da Pošta Slovenije ta hip v svojem poslovanju v celoti izpolnjuje vse obveznosti, ki ji jih akt naroča, tako glede gostote kot zagotavljanja univerzalne poštne storitve."
Še dober teden je do lokalnih volitev. Na županskih stolčkih bo kot kažejo javnomnenjske ankete ostala večina tudi tistih županov, ki so jih povezovali s takšnimi ali drugačnimi nemoralnimi ali celo korupcijskimi dejanji.
“Ko sem šla v pokoj, sem povsem popustila. Težko je bilo priti s Tromostovja do pošte.” Gospa Polona se je pred tedni odločila, da se bo po letih neaktivnosti spet začela gibati in ukvarjati s športom. Je izjema ali pravilo? So vodene športne dejavnosti za starejše predrage, neprilagojene, preglasne, preveč intenzivne? In so sploh zdrave?
Pred lokalnimi volitvami se sprašujemo, koliko bi morali županski kandidati vedeti o zapletenem svetu črpanja evropskih sredstev, brez katerih bodo težko uresničili svoje obljube?
Škotska se v četrtek na referendumu odloča o tem, ali bo postala samostojna ali še naprej ostaja v Združenem Kraljestvu. Zadnje dni, ko je postala verjetna tudi zmaga zagovornikov samostojnosti, so se zato začela postavljati tudi vprašanja, ki prej niso bila toliko aktualna. Kaj bi se zgodilo s Škotskim članstvom v EU, katero valuto bi Škoti uporabljali. Kakšen je utrip na Škotskem dva dni pred referendumom, česa se bojijo in česa veselijo? Ter predvsem – ali lahko škotski referendum vpliva na procese osamosvajanja v drugih podobnih primerih, predvsem v Kataloniji?
Včeraj se je uradno iztekel rok za vložitev kandidatur za letošnje lokalne volitve. Uradno bodo kandidati za župane ter mestne in občinske svete znani najkasneje prihodnji petek, so pa že zdaj znani izzivi, ki lokalno samoupravo čakajo tudi pod novimi ali starimi župani. Jasno je, da je učinkovitost številnih občin nižja tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja, predvsem pa bi po mnenju Boštjana Brezovnika iz mariborske pravne fakultete občine svoje naloge lahko v popolnosti opravile šele z vpeljavo druge ravni lokalne samouprave, kot so denimo pokrajine. S čim se bodo spopadli novo imenovani župani?
Evropske države so za zmanjševanje svojih finančnih primanjkljajev zadnja leta začele iskati bolj inovativne in hkrati sporne načine. Možnost prodaje potnega lista za denar ali neposredne naložbe so doslej prek najrazličnejših »investicijskih programov« ponujale predvsem karibske državice, v zadnjih letih pa so model kopirale tudi nekatere članice EU; najbolj razvpit je primer Malte, o tovrstnem privabljanju tujih investicij ravno zdaj intenzivno razmišljajo tudi Hrvaškem. Ali o tem razmišljamo tudi v pri nas? Koliko stane slovensko državljanstvo? In predvsem, kje so prednosti in kje pasti takega podeljevanja državljanstva.
Zaradi potreb, ki se pojavljajo na trgu dela, Zavod za zaposlovanje vzpostavlja tesnejše vezi z delodajalci, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Do konca leta bodo imele vse enote zavoda pisarne za delodajalce, kjer bo tisti, ki išče delavca, našel vse na enem mestu. V Vročem mikrofonu bomo podrobneje predstavili ta projekt, pa tudi avstrijske izkušnje pri aktivnem posredovanju med delodajalci in iskalci zaposlitve. Naši sogovorniki bodo Barbara Vrtačnik, Zavod za zaposlovanje, Igor Antauer, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Hans Rehsmann, vodja regionalne izpostave koroške AMS.
Zveza potrošnikov Slovenije je pričela z akcijo "Zamenjaj in prihrani", s katero potrošnike električne energije v Sloveniji pozivajo k skupni akciji s katero bi lahko znižali ceno električne energije tudi do 100 evrov. Tovrstne akcije so se v tujini že izkazale za izjemno uspešne.
Socialna zakonodaja je v slabih treh letih od sprejetja doživela veliko kritik, pa tudi nekaj sprememb. Te, ki bodo stopile v veljavo 1. septembra, bodo omogočile upoštevanje bolj realnega materialnega položaja, vrednosti nepremičnin in drugega premoženja prosilca kot doslej, na višino socialne pomoči bo manj vplival dohodek od študentskega dela.
Kako so Rusi evropske pridelovalce jabolk pregnali iz raja in komu smrdijo francoski siri? Kdo bo zmagovalec živilske vojne in lahko jabolko na dan res odžene Putina stran? Zaradi ruske prepovedi uvoza živil je EU že napovedala, da bo svojim pridelovalcem pomagala s 125 milijoni evrov. Bo to dovolj? In kaj se je v grlu zataknilo slovenskim sadjarjem?
Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo izboljšal nadzor nad nelegalnimi oblikami dela, višje kazni so predvidene tako za obrtnike, ‘šušmarje’ kot naročnike, nad tem področjem pa bo po novem bdela Finančna uprava RS. Mobilne enote FURSa naj bi do konca leta opravile kar 2300 pregledov, verjamejo pa tudi, da bo novi zakon zagotovil več discipline pri plačevanju davkov in razmah legalnih oblik dela. Pa bo res? O tem s predstavniki Finančne uprave RS in Obrtno-podjetniške zbornice pred Vročim mikrofonom.
V svetu živi skoraj 44 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino zaradi lakote, vojne, političnega, verskega ali etničnega preganjanja. Stisko teh ljudi še posebej občutijo v Italiji, v katero se je samo letos zateklo že skoraj sto tisoč ljudi, za 800 med njimi se je poskus poti v boljše življenje končal s smrtjo.Z Lampeduse na jugu Apeninskega polotoka so nezakonite priseljence napotili tudi v Furlanijo Julijsko krajino na severovzhodu države, kjer že skrbijo za nezakonite priseljence, ki so v državo prišli po kopnem. Reportaža iz Furlanije Julijske krajine in pogovor s Francijem Zlatarjem, vodjo programa migracij pri Slovenski filantropiji.
Gladovna stavka je postala priljubljeno sredstvo – ne samo za uveljavljanje pravic, ampak tudi za vzbujanje pozornosti. Varuhinja človekovih pravic jih je samo v svojem mandatu obravnavala že sedem. Ugotavlja, da so zahteve pogosto tudi nerealne. V slovenskih zaporih se je samo v tem letu za gladovno stavko odločilo že 27 posameznikov. Gladovna stavka ima pomembno vlogo v svetovni zgodovini nenasilnega upora. O tem, kakšno vlogo ima v Sloveniji, bomo govorili z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nusdorfer, filozofom Luko Omladičem in predsednikom komisije za medicinsko etiko Božidarjem Voljčem.
Spopadi med Izraelom in Hamasom odpirajo tudi vprašanje bojkota, predvsem pri dobavi orožja na krizna območja. Izrael je od leta 2004 iz Slovenije uvozil za 6 milijonov evrov vojaške opreme in orožja, naša država iz spornih območij uvaža predvsem sadje. Naj se Slovenija pridruži bojkotu Izraela, ki ga nekatere države vsaj sramežljivo napovedujejo, ali pa naj kako drugače zavzame bolj konstruktivno in miroljubno vlogo v izraelsko-palestinskem konfliktu?
Ali bo nova finančna služba uspešnejša pri preganjanju sive ekonomije, utaji davkov, znižanju davčnega dolga kot prej carinska in davčna služba vsaka zase? Mobilne enote bodo bolj navzoče na terenu in odkrivale tudi delo na črno, zagrožene kazni bodo višje. Bo nadzor finančnih inšpektorjev in preiskovalcev učinkovitejši?
Vrnili smo se na poplavljena območja v Srbiji. Katastrofa, ki so jo doživeli ljudje, ki so že tako težko živeli, zdaj povzroča težave na vseh področjih življenja. Ljudje so fizično in psihično izčrpani. Večina pa jih je za vsaj delno obnovo zapravila tudi celotne prihranke. Porušene hiše v Obrenovcu, ki so nekatere še vedno nedotaknjene, pričajo o tem, da pomoč države pri obnovi po dveh mesecih še vedno ni zagotovljena tako kot bi bilo potrebno. Medtem pa Obrenovac in ostala potopljena mesta in vasi pospešeno drvijo tudi v družbeno socialni propad, saj je zaradi poplav ogromno ljudi ostalo brez služb.
Na petkovi ustanovni seji državnega zbora bo v poslanske klopi sploh prvič sedlo kar 64 od 90-ih poslancev. Večina novincev je javnosti neznana, prav tako jih je veliko sploh prvič zašlo v politiko. Med njimi so stand up komiki, igralci, podjetniki, študenti …
Slovenska privatizacija je kot vrtiljak obljub in želja ter nasprotovanj. Vse to se zrcali v zgodbi o Telekomu Slovenije. Politika se njegove prodaje negotovo loteva že 15 let. V tem času se je Telekom prelevil iz prezadolženega podjetja, ki je služilo kot samopostrežba politiki in se lotevalo dragih zgrešenih nakupov po Balkanu, obenem pa izrinjalo konkurenco in si s tem nakopalo preštevilne tožbe, v nacionalnega operaterja, ki vlaga v najnovejše tehnologije, izstopa iz zgrešenih naložb in izboljšuje finančno stanje. A politika se je odločila: Telekom je treba prodati.
Starejši so pogosto odvisni od sorodnikov in drugih, ki skrbijo zanje, ko sami tega več ne zmorejo. Številni sorodniki to počnejo zelo predano in sočutno, drugi manj. Občine morajo poskrbeti za možnost pomoči družini na domu, vendar so cene zelo različne in svojci si je pogosto ne morejo privoščiti.
Nenehna zagotovila politikov, da smo še vedno socialna država, da je stopnja razslojevanja med najnižjimi v Evropi in da je med pomembne dosežke odhajajoče vlade mogoče šteti tudi to, da se raven socialnih izdatkov ni znižala, so kot v posmeh vsaj 300.000 sodržavljanom, ki že živijo v revščini. Da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, da je zakonodaja neživljenjska, nedomišljena in zaletava, da so kršitve v nebo vpijoče in da vodijo ljudi tudi v resne zdravstvene težave pa tudi v smrt opozarja tudi varuhinja človekovih pravic.Kakšna je torej v resnici naša socialna država, smo v Vročem mikrofonu vprašali varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Neveljaven email naslov