Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Kako so preoblikovanja in optimatizacija poslovanja Pošte Slovenije povezana z univerzalno poštno storitvijo?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč po večini zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje.
Trg poštnih storitev pri nas ureja Zakon o poštnih storitvah, ki je bil sprejet leta 2009 in s katerim je Slovenija kot ena od prvih držav članic EU v svoj pravni red prenesla evropsko direktivo, ki je v celoti odprla trg poštnih storitev. Omenjeni zakon opredeljuje tudi univezalno poštno storitev, ki jo vsem uporabnikom zagotavlja Republika Slovenija v javnem interesu. Storitev, ki pa ni tržna, na podlagi odločbe do leta 2023 izvaja Pošta Slovenije, ki pa že od leta 2009 opaža upad njenega obsega. Razlog je velika uporaba svetovnega spleta, ki zamenjuje stare načine poštne komunikacije.
"Kar 90 odstotkov vseh gospodinjstev uporablja internet, od teh 56 odstotkov Slovencev nakupuje po spletu. Od leta 2008, ko so se te spremembe zgodile, imamo upad univezalne storitve kar za 55 odstotkov. Epidemija pa je ta trend še pospešila, letno je na primer 10-odstotni upad pisemskih storitev. Tako stroški poslovanja ob enakih standardih kakovosti univerzalne poštne storitve pomenijo za pošto vse večje breme." – pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf
Izgubo pa morajo nadoknaditi na različne načine, tudi s krčenjem mreže poštnih poslovalnic.
"Da v zniževanje stroškov dela ne bomo privolili, smo na Sindikatu delavcev prometa in zvez jasno povedali že v preteklih letih, tudi s stavko. Pri zapiranju poslovalnic pa ne gre samo za zaposlene, ampak tudi za državljane, ki vemo, kaj pomeni pošta v nekem podeželjskem okolju. Tam poštar poleg drugih nujnih storitev opravlja tudi socialno zaposlitveno kohezijo. Če povzamem, država ne more biti hkrati lastnik, ki stremi k dobičku, in zahteva od pošte, naj opravlja delo v javnem interesu, ki pa ima na določenih terenih izgubo. Takšen pritisk gre lahko v škodo kakovosti in zaposlenim." – Saška Kiara Kumer
Na Sindikatu še opozarjajo, da tudi zgolj dvigovanje cen poštnih storitev zagotovo ni pravilna rešitev pokrivanja vseh stroškov, ki jih ima Pošta Slovenije z vzdrževanjem omrežja in za zagotavljanje najvišje predpisane kakovosti v Evropski uniji za prenos pisemskih pošiljk. Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavlja, da:
"Glede zakona in pristojnega ministrstva je tako rekoč vseeno, v kakšni obliki so storitve, pomembno je le, da so jih državljani deležni tako, kot jih določata zakon in splošni akt. Poudariti moram, da Pošta Slovenije ta hip v svojem poslovanju v celoti izpolnjuje vse obveznosti, ki ji jih akt naroča, tako glede gostote kot zagotavljanja univerzalne poštne storitve."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Kako so preoblikovanja in optimatizacija poslovanja Pošte Slovenije povezana z univerzalno poštno storitvijo?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč po večini zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje.
Trg poštnih storitev pri nas ureja Zakon o poštnih storitvah, ki je bil sprejet leta 2009 in s katerim je Slovenija kot ena od prvih držav članic EU v svoj pravni red prenesla evropsko direktivo, ki je v celoti odprla trg poštnih storitev. Omenjeni zakon opredeljuje tudi univezalno poštno storitev, ki jo vsem uporabnikom zagotavlja Republika Slovenija v javnem interesu. Storitev, ki pa ni tržna, na podlagi odločbe do leta 2023 izvaja Pošta Slovenije, ki pa že od leta 2009 opaža upad njenega obsega. Razlog je velika uporaba svetovnega spleta, ki zamenjuje stare načine poštne komunikacije.
"Kar 90 odstotkov vseh gospodinjstev uporablja internet, od teh 56 odstotkov Slovencev nakupuje po spletu. Od leta 2008, ko so se te spremembe zgodile, imamo upad univezalne storitve kar za 55 odstotkov. Epidemija pa je ta trend še pospešila, letno je na primer 10-odstotni upad pisemskih storitev. Tako stroški poslovanja ob enakih standardih kakovosti univerzalne poštne storitve pomenijo za pošto vse večje breme." – pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf
Izgubo pa morajo nadoknaditi na različne načine, tudi s krčenjem mreže poštnih poslovalnic.
"Da v zniževanje stroškov dela ne bomo privolili, smo na Sindikatu delavcev prometa in zvez jasno povedali že v preteklih letih, tudi s stavko. Pri zapiranju poslovalnic pa ne gre samo za zaposlene, ampak tudi za državljane, ki vemo, kaj pomeni pošta v nekem podeželjskem okolju. Tam poštar poleg drugih nujnih storitev opravlja tudi socialno zaposlitveno kohezijo. Če povzamem, država ne more biti hkrati lastnik, ki stremi k dobičku, in zahteva od pošte, naj opravlja delo v javnem interesu, ki pa ima na določenih terenih izgubo. Takšen pritisk gre lahko v škodo kakovosti in zaposlenim." – Saška Kiara Kumer
Na Sindikatu še opozarjajo, da tudi zgolj dvigovanje cen poštnih storitev zagotovo ni pravilna rešitev pokrivanja vseh stroškov, ki jih ima Pošta Slovenije z vzdrževanjem omrežja in za zagotavljanje najvišje predpisane kakovosti v Evropski uniji za prenos pisemskih pošiljk. Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavlja, da:
"Glede zakona in pristojnega ministrstva je tako rekoč vseeno, v kakšni obliki so storitve, pomembno je le, da so jih državljani deležni tako, kot jih določata zakon in splošni akt. Poudariti moram, da Pošta Slovenije ta hip v svojem poslovanju v celoti izpolnjuje vse obveznosti, ki ji jih akt naroča, tako glede gostote kot zagotavljanja univerzalne poštne storitve."
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Neveljaven email naslov