Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije.
Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije
Devetinpetdesete volitve za predsednika Združenih držav Amerike bodo nekaj posebnega. Če smo v preteklih letih ugotavljali predvsem, da so bile kampanje maratonsko dolge in na trenutke celo vsebinske, je tokrat vse drugače. Američani izbirajo med najstarejšima kandidatoma v zgodovini. Med 74-letnim Donaldom Trumpom in 77-letnim Joejem Bidnom. Toda tudi generacijska sponka teh dveh zelo različnih politikov ne povezuje.
"Volitve potekajo v obdobju skorajda popolne polarizacije ameriške družbe. Američani se sicer ne spopadajo fizično, ne še, živijo pa v dveh vzporednih svetovih. Za opazovalca je ta dva svetova zelo težko povezovati. Uporabljata namreč isto terminologijo z drugačnim pomenom. Živita različne resnice. Donald Trump in Joe Biden poosebljata ti dve Ameriki in boljše ponazoritve razlike sploh ne bi mogli najti. Na eni strani je karizmatični, brezkompromisni človek, za katerega cilj posvečuje sredstva, ki okrog sebe nenehno ustvarja kaos, ki o sebi ne more niti razmišljati drugače kot v presežnikih. Donald Trump. Demokratska stranka se je odločila, da mu nasproti postavi človeka stare šole, politika s skoraj pol stoletja kariere, družinskega očeta, starega ''prijatelja'', ki se smeje, treplja po ramenih in razume. Privid dobrih starih časov. Joeja Bidna." – Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona
Američani so pred pomembno izbiro. O tem se strinjata sogovornika, ki sta poslovno in družinsko razpeta med Slovenijo in ZDA. Pravnica Katya Mezek je ustanoviteljica podjetja Leks Law, politolog Peter Verovšek pa je iz političnih ved doktoriral na univerzi Yale.
"Največji izziv, ki ga zaznavamo s prijatelji in družino v ZDA, je negotovost. To opažam po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Negotovost prinaša strah, ker ljudje ne vemo, kaj bo prineslo življenje." – Katya Mezek o razširjenih posledicah koronavirusa, ki niso tako vidne, a zato nič manj pomembne
"Amerika je izbrala tak sistem, ker je zdravstvo privatno in je bolj ali manj vezano na delovno mesto. Znotraj koronakrize je to še večji problem, ker je veliko zdravstvenih delavcev izgubilo službe. Prvi resen poskus zakrivanja lukenj znotraj zdravstvenega sistema je bil narejen v obdobju Obamovega predsedovanja, ko je bil Biden podpredsednik. Zdravstveni sistem je v letošnji kampanji pomemben. Trenutne raziskave kažejo, da je Trump izgubil veliko podporo med starejšimi belopoltimi prebivalci. Ta demografska skupina je bila zanj ključna leta 2016. Če izgubi pet ali šest odstotkov teh ljudi, je lahko to za njegovo kampanjo usodno." – Peter Verovšek o pomembnosti razprave o zdravstvu znotraj letošnje predsedniške kampanje
"Ameriška predvolilna kampanja je pokazala predvsem dvoje: resnic je več in ljudje so pripravljeni med njimi izbirati, ne glede na to, kar pravijo dejstva," je povedal dopisnik Andrej Stopar.
"Ljudje so pripravljeni verjeti, da je glavna notranja grožnja ameriški varnosti Antifa, ne pa desni ekstremizem. V nemirih in plenjenju namreč vidijo organizirano dejavnost skrajne levice, pripravljeni pa so spregledati, da je desnica tista, ki je oborožena do zob, ki se združuje v paradržavne milice, ki radikalizirajo podeželje in majhne kraje. In s katero so imele ZDA že težave v podobi napadov in celo okupacij določenih območij. Združene države Amerike so stara demokracija, katere rojstvo v 18. stoletju so pospremile ideje, o katerih je svet lahko samo sanjal. Skozi stoletji in pol se je sicer morala te ideje tudi naučiti dejansko razumeti in živeti in je pri tem včasih ubirala nenavadne poti." – Andrej Stopar
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije.
Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije
Devetinpetdesete volitve za predsednika Združenih držav Amerike bodo nekaj posebnega. Če smo v preteklih letih ugotavljali predvsem, da so bile kampanje maratonsko dolge in na trenutke celo vsebinske, je tokrat vse drugače. Američani izbirajo med najstarejšima kandidatoma v zgodovini. Med 74-letnim Donaldom Trumpom in 77-letnim Joejem Bidnom. Toda tudi generacijska sponka teh dveh zelo različnih politikov ne povezuje.
"Volitve potekajo v obdobju skorajda popolne polarizacije ameriške družbe. Američani se sicer ne spopadajo fizično, ne še, živijo pa v dveh vzporednih svetovih. Za opazovalca je ta dva svetova zelo težko povezovati. Uporabljata namreč isto terminologijo z drugačnim pomenom. Živita različne resnice. Donald Trump in Joe Biden poosebljata ti dve Ameriki in boljše ponazoritve razlike sploh ne bi mogli najti. Na eni strani je karizmatični, brezkompromisni človek, za katerega cilj posvečuje sredstva, ki okrog sebe nenehno ustvarja kaos, ki o sebi ne more niti razmišljati drugače kot v presežnikih. Donald Trump. Demokratska stranka se je odločila, da mu nasproti postavi človeka stare šole, politika s skoraj pol stoletja kariere, družinskega očeta, starega ''prijatelja'', ki se smeje, treplja po ramenih in razume. Privid dobrih starih časov. Joeja Bidna." – Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona
Američani so pred pomembno izbiro. O tem se strinjata sogovornika, ki sta poslovno in družinsko razpeta med Slovenijo in ZDA. Pravnica Katya Mezek je ustanoviteljica podjetja Leks Law, politolog Peter Verovšek pa je iz političnih ved doktoriral na univerzi Yale.
"Največji izziv, ki ga zaznavamo s prijatelji in družino v ZDA, je negotovost. To opažam po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Negotovost prinaša strah, ker ljudje ne vemo, kaj bo prineslo življenje." – Katya Mezek o razširjenih posledicah koronavirusa, ki niso tako vidne, a zato nič manj pomembne
"Amerika je izbrala tak sistem, ker je zdravstvo privatno in je bolj ali manj vezano na delovno mesto. Znotraj koronakrize je to še večji problem, ker je veliko zdravstvenih delavcev izgubilo službe. Prvi resen poskus zakrivanja lukenj znotraj zdravstvenega sistema je bil narejen v obdobju Obamovega predsedovanja, ko je bil Biden podpredsednik. Zdravstveni sistem je v letošnji kampanji pomemben. Trenutne raziskave kažejo, da je Trump izgubil veliko podporo med starejšimi belopoltimi prebivalci. Ta demografska skupina je bila zanj ključna leta 2016. Če izgubi pet ali šest odstotkov teh ljudi, je lahko to za njegovo kampanjo usodno." – Peter Verovšek o pomembnosti razprave o zdravstvu znotraj letošnje predsedniške kampanje
"Ameriška predvolilna kampanja je pokazala predvsem dvoje: resnic je več in ljudje so pripravljeni med njimi izbirati, ne glede na to, kar pravijo dejstva," je povedal dopisnik Andrej Stopar.
"Ljudje so pripravljeni verjeti, da je glavna notranja grožnja ameriški varnosti Antifa, ne pa desni ekstremizem. V nemirih in plenjenju namreč vidijo organizirano dejavnost skrajne levice, pripravljeni pa so spregledati, da je desnica tista, ki je oborožena do zob, ki se združuje v paradržavne milice, ki radikalizirajo podeželje in majhne kraje. In s katero so imele ZDA že težave v podobi napadov in celo okupacij določenih območij. Združene države Amerike so stara demokracija, katere rojstvo v 18. stoletju so pospremile ideje, o katerih je svet lahko samo sanjal. Skozi stoletji in pol se je sicer morala te ideje tudi naučiti dejansko razumeti in živeti in je pri tem včasih ubirala nenavadne poti." – Andrej Stopar
Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.
Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?
Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.
Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.
V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?
Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.
Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc.
Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela.
Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem.
Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.
Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas.
V skladiščih so še vedno številne surovine, ki so jih trgovci kupovali pred novim letom po občutno nižjih cenah, maloprodajne cene hrane pa rastejo. Ljudje bi morali razmisliti, kaj kupujejo, da bodo nakupljeno hrano tudi zares porabili. Med epidemijo se je količina zavržene hrane namreč povečala, čeprav smo več kuhali doma. O tem, kako se kot kupec racionalno vesti v obdobju neracionalnosti, smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin in agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem.
Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.
Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.
Ruska invazija na Ukrajino se je začela ob podpori kibernetskih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države EU, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije. Kakšne kibernetske spopade smo videli v prvih dneh vojne in kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura v Vročem mikrofonu sprašujemo dr. Uroša Sveteta, obramboslovca in direktorja Urada za informacijsko varnost. Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu?
Slovenija kaže solidarnost pri pripravljenosti za sprejem beguncev iz Ukrajine. O tem, kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi, smo se pogovarjali s pediatrinjo, psihiatrinjo in predsednico Slovenske filantropije Anico Mikuš Kos ter sociologom Juretom Gombačem z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Univerze v Novi Gorici.
Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.
Anže Jereb je Slovenec, ki zadnji dve desetletji živi v Kijevu, kjer si je ustvaril tudi družino. Dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva. "V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem." Spakirali so le najnujnejše, usposobili akumulator v avtomobilu in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Ukrajini.
Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?
Neveljaven email naslov