Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. ''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.'' Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.
''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''
Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja, "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".
''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''
''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''
Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. ''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''
''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,'' pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?
''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''
"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti," poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.
''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''
''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,'' razlaga Andraž Zorko. ''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''
Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. ''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''
O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.
"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."
"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."
"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."
"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."
"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."
"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."
"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. ''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.'' Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.
''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''
Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja, "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".
''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''
''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''
Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. ''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''
''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,'' pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?
''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''
"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti," poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.
''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''
''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,'' razlaga Andraž Zorko. ''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''
Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. ''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''
O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.
"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."
"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."
"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."
"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."
"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."
"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."
"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Neveljaven email naslov