Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali obdobje, ko smo mislili, da smo se iz izkušnje druge svetovne vojne kaj naučili, mineva?

10.11.2020

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ter ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost vnovičnega obujanja ekstremizmov

Ciril Horjak je slikar, stripar in karikaturist, poznan tudi kot dr. Horowitz. Kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu pri spopadanju z različnimi vrednotami. Opozarja, da "smo v času teh norih teorij zarote, ki očitno dobivajo pospešek, pri tem pa imajo konkretne interese tudi številne politične skupnosti v tujini, naj bodo to Rusija, Kitajska, ZDA, tako da so to prav tovarne, ki ustvarjajo takšne teorije zarote. Ena najbolj norih je ta, da gre pri Judih in Arabcih pravzaprav za sodelovanje, za povezano zaroto in da je spor med Palestino in Izraelom samo zaigran. Zarota pa je seveda ta, da Judje obvladujejo banke, Arabci pa bodo preplavili Evropo z migrantskim valom." Stripar ne razume napada na Dunaju. Zaskrbelo ga je za prijatelja, ki je tudi reden obiskovalec sinagoge. Razlagal mu je, kako se počuti ogroženega, saj njegova pot vodi mimo islamske skupnosti, ki ima afganistanski ali pakistanski značaj.

"Tam so za njim redno kričali razne zmerljivke. Grozno je spoznanje, da za juda na Dunaju, ki redno hodi v sinagogo, novica o napadu niti ni bila tako grozljivo šokantna. A to pomeni, da je to neka nova normala?"

Sociolog religije dr. Aleš Črnič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vedno znova poudarja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do tako skrajnih dejanj, namesto tega pa poustvarjamo razmere za še več ekstremizma.

"Živimo v času, ko še zadnje priče druge svetovne vojne odhajajo, umirajo. To je očitno čas vnovičnega vzpona neonacizmov, neofašizmov in nekega novega antisemitizma, ki je v svojem bistvu popolnoma enak starim antisemitizmom. Judje ostajajo ena od tistih tarč simbolnih drugih, žrtvenih kozlov, na katere zmeraj znova projiciramo domnevne razloge za resne težave, s katerimi se spoprijema družba. To so zelo stari, tisočletja stari mehanizmi, ki vključujejo politiko strahu, torej načrtno hujskanje proti žrtvenim kozlom, strašenje ljudi pred drugimi in drugačnimi ter manipulacijo s temi ljudmi."

Živimo v zelo antiintelektualističnem obdobju, ki razum izriva iz javnega prostora in gradi politiko predvsem na čustvih. "Med emocijami pa je – mogoče ne najmočnejše, zagotovo pa najhitrejše čustvo strah. Ljudi je lahko prestrašiti. Ko smo prestrašeni, bežimo in se branimo, ne razmišljamo, ker nismo tako evolucijsko narejeni."

 

"Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju vesti odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim." Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. "Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana." – dr. Aleš Črnič

 

 

 


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ali obdobje, ko smo mislili, da smo se iz izkušnje druge svetovne vojne kaj naučili, mineva?

10.11.2020

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ter ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost vnovičnega obujanja ekstremizmov

Ciril Horjak je slikar, stripar in karikaturist, poznan tudi kot dr. Horowitz. Kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu pri spopadanju z različnimi vrednotami. Opozarja, da "smo v času teh norih teorij zarote, ki očitno dobivajo pospešek, pri tem pa imajo konkretne interese tudi številne politične skupnosti v tujini, naj bodo to Rusija, Kitajska, ZDA, tako da so to prav tovarne, ki ustvarjajo takšne teorije zarote. Ena najbolj norih je ta, da gre pri Judih in Arabcih pravzaprav za sodelovanje, za povezano zaroto in da je spor med Palestino in Izraelom samo zaigran. Zarota pa je seveda ta, da Judje obvladujejo banke, Arabci pa bodo preplavili Evropo z migrantskim valom." Stripar ne razume napada na Dunaju. Zaskrbelo ga je za prijatelja, ki je tudi reden obiskovalec sinagoge. Razlagal mu je, kako se počuti ogroženega, saj njegova pot vodi mimo islamske skupnosti, ki ima afganistanski ali pakistanski značaj.

"Tam so za njim redno kričali razne zmerljivke. Grozno je spoznanje, da za juda na Dunaju, ki redno hodi v sinagogo, novica o napadu niti ni bila tako grozljivo šokantna. A to pomeni, da je to neka nova normala?"

Sociolog religije dr. Aleš Črnič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vedno znova poudarja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do tako skrajnih dejanj, namesto tega pa poustvarjamo razmere za še več ekstremizma.

"Živimo v času, ko še zadnje priče druge svetovne vojne odhajajo, umirajo. To je očitno čas vnovičnega vzpona neonacizmov, neofašizmov in nekega novega antisemitizma, ki je v svojem bistvu popolnoma enak starim antisemitizmom. Judje ostajajo ena od tistih tarč simbolnih drugih, žrtvenih kozlov, na katere zmeraj znova projiciramo domnevne razloge za resne težave, s katerimi se spoprijema družba. To so zelo stari, tisočletja stari mehanizmi, ki vključujejo politiko strahu, torej načrtno hujskanje proti žrtvenim kozlom, strašenje ljudi pred drugimi in drugačnimi ter manipulacijo s temi ljudmi."

Živimo v zelo antiintelektualističnem obdobju, ki razum izriva iz javnega prostora in gradi politiko predvsem na čustvih. "Med emocijami pa je – mogoče ne najmočnejše, zagotovo pa najhitrejše čustvo strah. Ljudi je lahko prestrašiti. Ko smo prestrašeni, bežimo in se branimo, ne razmišljamo, ker nismo tako evolucijsko narejeni."

 

"Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju vesti odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim." Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. "Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana." – dr. Aleš Črnič

 

 

 


27.02.2024

dr. Andrej Robida: Ljudje vsakodnevno umirajo zaradi povsem preprečljivih škodljivih dogodkov pri zdravljenju

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?


21.02.2024

dr. Marko Jaklič o stavkovnem valu: Vlada bi morala pogasiti to nezadovoljstvo

Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.


20.02.2024

Grčija od ukora do zgledne bruseljske učenke

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?


13.02.2024

Mirko Štular: Radio moramo umestiti tako, da se bo znašel v novem kolesju časa

Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?


07.02.2024

Dr. Asta Vrečko: Zakon o medijih je eden izmed najpomembnejših, ki bo sprejet v tej vladi

Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.


06.02.2024

Kdo je odgovoren, da se pri delu dobro počutimo?

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.


01.02.2024

Prva zadružna skupnostna sončna elektrarna

Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.


30.01.2024

Zakon o medijih: Novosti in prvi odzivi

Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.


24.01.2024

Bi državi posodili svoj denar po 3,4-odstotni obrestni meri?

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.


23.01.2024

Iz institucij v skupnost

Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.


17.01.2024

Šolanje na domu, obvezni tuji jeziki, spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja ...

Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.


15.01.2024

Vesna Pusić: Balkan je nedvomno del Evrope, treba mu je dati priložnost

S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


10.01.2024

Aleksandar Hemon: O obnovi in graditvi po neizogibni katastrofi razmislimo že zdaj

Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.


20.12.2023

Zaradi 1,30 evra na sodišče

Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.


19.12.2023

Mikroplastika: Plava tako v pitni vodi kot v naši krvi

V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.


13.12.2023

Prihaja obvezni zdravstveni prispevek

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?


12.12.2023

Svetovni vrh o podnebnih spremembah

Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.


06.12.2023

Milijoni odločitev za RTV Slovenija

RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.


05.12.2023

Štiri mesece po poplavah: Si sploh želimo drugačnega nadzora nad donacijami?

Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev


29.11.2023

Elite in ljudstvo

Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.


Stran 4 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov