Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? O učinkovitosti blažilcev epidemije smo se pogovarjali s profesorjem Markom Jakličem z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Čeprav vse evropske države sprejemajo podobne omejitve kot tudi podporne ukrepe, je dejstvo, da je od prejšnje pandemije minilo že stoletje. Pandemija je čez noč spodnesla ustaljene navade, prilagoditev novim razmeram pa čez noč ni mogoča. Zato ta zmešnjava, povezana s covidom, po besedah psihologinje Andreje Poljanšek marsikoga že pošteno utruja: "Toliko je novosti, sprememb in negotosti. Navajeni smo na stukturirano življenje, dnevnega in tedenskega ritma. Zdaj pa je tako, da že lep čas ne moremo načrtovati niti osnovnih stvari. Nikoli ne vemo, kdo bo zbolel, kateri sestanek bo odpadel, kaj bodo sporočila ministrstva."
In prav ta negotovost smiselnega načrtovanja ubija tudi podjetništvo. Podjetja prelagajo investicije, saj ne vedo, kaj jih čaka jutri. Ne najemamo razvojnih posojil in se s tem na neki način odpovedujejo napredku in razvoju.
Kako bo zadnji sveženj ukrepov za omilitev posledic epidemije vplival na gospodarstvo? Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani Marko Jaklič:
"Svežnji pomoči prvega vala so poskušali ohraniti neke vrste prihodke zaposlenih. Še vedno je bilo povpraševanje, zato ljudje niso bili panični, stremeli so k normalnosti. V jesenskem valu pa je manj rezerve. Dejstvo je, da lahko v tokratnem valu pričakujemo več zapiranj, saj so podjetja iz prvega vala že precej izčrpana, sploh tista v storitvenem, nemenjalnem sektorju."
Na vprašanje, kako bi država morala ukrepati, da se po drugem valu ne bi prijavilo toliko stečajev, da ne bi bilo višje brezposelnosti, Jaklič odgovarja, da bi se najprej morali osredotočiti na najbolj prizadete: "Občutek imam, da bi bili lahko bolj specifični. Osnova dohodkov ni dober približek fiksnih bremen poslovanja podjetij. Lahko bi pokrivali dejanske fiksne stroške posameznih podjetij in bi jih na neki način vzdrževali v kondiciji v preživetju."
"Mislim tudi, da šesti sveženj ukrepov ne bo dovolj. Treba bo ukrepati po posameznih delih ali se celo bolj približati podjetjem samim. In pri informacijski tehnologiji, kot jo imamo, mislim, da je lahko pomoč tudi relativno hitra in čim bolj pravična. Najlažje je predlagati univerzalne ukrepe za vse. Ampak s tem tvegamo, da pomoč dobi nekdo, ki te ni niti potreboval, nekdo, ki pa jo zares potrebuje, pa je te prikrajšan."
Jaklič dodaja še, da v finančnem kapitalizmu ni toliko pomembno, koliko si zadolžen, ampak koliko zdrava in konkurenčna je tvoja struktura, ter poudarja, da je ta hip najbolj ključno za Slovenijo: "Pametno investiranje. Denar bo na razpolago – takšen ali drugačen, evropski, javni kot zasebni, ker ga je dovolj."
Vroči mikrofon je pripravila Zdenka Bakalar.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? O učinkovitosti blažilcev epidemije smo se pogovarjali s profesorjem Markom Jakličem z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Čeprav vse evropske države sprejemajo podobne omejitve kot tudi podporne ukrepe, je dejstvo, da je od prejšnje pandemije minilo že stoletje. Pandemija je čez noč spodnesla ustaljene navade, prilagoditev novim razmeram pa čez noč ni mogoča. Zato ta zmešnjava, povezana s covidom, po besedah psihologinje Andreje Poljanšek marsikoga že pošteno utruja: "Toliko je novosti, sprememb in negotosti. Navajeni smo na stukturirano življenje, dnevnega in tedenskega ritma. Zdaj pa je tako, da že lep čas ne moremo načrtovati niti osnovnih stvari. Nikoli ne vemo, kdo bo zbolel, kateri sestanek bo odpadel, kaj bodo sporočila ministrstva."
In prav ta negotovost smiselnega načrtovanja ubija tudi podjetništvo. Podjetja prelagajo investicije, saj ne vedo, kaj jih čaka jutri. Ne najemamo razvojnih posojil in se s tem na neki način odpovedujejo napredku in razvoju.
Kako bo zadnji sveženj ukrepov za omilitev posledic epidemije vplival na gospodarstvo? Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani Marko Jaklič:
"Svežnji pomoči prvega vala so poskušali ohraniti neke vrste prihodke zaposlenih. Še vedno je bilo povpraševanje, zato ljudje niso bili panični, stremeli so k normalnosti. V jesenskem valu pa je manj rezerve. Dejstvo je, da lahko v tokratnem valu pričakujemo več zapiranj, saj so podjetja iz prvega vala že precej izčrpana, sploh tista v storitvenem, nemenjalnem sektorju."
Na vprašanje, kako bi država morala ukrepati, da se po drugem valu ne bi prijavilo toliko stečajev, da ne bi bilo višje brezposelnosti, Jaklič odgovarja, da bi se najprej morali osredotočiti na najbolj prizadete: "Občutek imam, da bi bili lahko bolj specifični. Osnova dohodkov ni dober približek fiksnih bremen poslovanja podjetij. Lahko bi pokrivali dejanske fiksne stroške posameznih podjetij in bi jih na neki način vzdrževali v kondiciji v preživetju."
"Mislim tudi, da šesti sveženj ukrepov ne bo dovolj. Treba bo ukrepati po posameznih delih ali se celo bolj približati podjetjem samim. In pri informacijski tehnologiji, kot jo imamo, mislim, da je lahko pomoč tudi relativno hitra in čim bolj pravična. Najlažje je predlagati univerzalne ukrepe za vse. Ampak s tem tvegamo, da pomoč dobi nekdo, ki te ni niti potreboval, nekdo, ki pa jo zares potrebuje, pa je te prikrajšan."
Jaklič dodaja še, da v finančnem kapitalizmu ni toliko pomembno, koliko si zadolžen, ampak koliko zdrava in konkurenčna je tvoja struktura, ter poudarja, da je ta hip najbolj ključno za Slovenijo: "Pametno investiranje. Denar bo na razpolago – takšen ali drugačen, evropski, javni kot zasebni, ker ga je dovolj."
Vroči mikrofon je pripravila Zdenka Bakalar.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov