Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Zamisel, da bi v TEŠ poleg premoga kurili še odpadke, vznemirja Šaleško dolino, kjer so se prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Slovenija se sooča z vse večjimi količinami odpadkov, s katerimi se bo mogla spopasti sama. Tiste kupe smeti, ki jih ni smiselno reciklirati, ker se za njihovo predelavo porabi preveč energije, bi kurili v Termoelekrarni Šoštanj, poskusni sosežig načrtujejo že konec prihodnjega leta.
Nenevarne odpadke bi v obliki tako imenovanega SRF goriva dodajali k premogu. Gre za okoli 160 tisoč ton odpadkov letno, kar bi predstavljajo okoli šest odstotkov kuriva, preostali delež bi bil še vedno lignit. Vsi razlogi govorijo v prid sosežigu, menijo v šoštanjski termoelekrarni, kjer proizvedejo tretjino vse slovenske električne energije.
Kljub množici nasprotovanj, direktor TEŠ Mitja Tašler miri: "Tukaj je treba gledati malo širše, ta projekt je le prvi korak k zmanjševanju ogljičnega odtisa družbe in prestrukturiranja, ki nas čaka v bližnji prihodnosti. Glede na to, da je TEŠ6 ena okoljsko najsodobnejših termoelekrarn v Evropi, in s tega vidika ima nameščene izredno napredne filtre in naprave, ki so ustrezni tudi za sosežig, je bila to ena taka logična posledica, da smo se odločili v tej smeri."
Naročili so izdelavo študije, Presoje vplivov na okolje, v kateri izdelovalci iz podjetij Eurofins Erico in Instituta Milan Vidmar ugotovljajo, da naj bi bil vpliv sosežiga na okolje zanemarljiv. Še več, navajajo tudi zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, količina ogljikovega dioksida naj bi se po njihovih projekcijah zmanjšala za nekaj manj kot 160 tisoč ton letno. Mimogrede, to za TEŠ pomeni tudi bistveno manj stroškov s plačevanjem co2 kuponov, s katerimi skuša Evropa ublažiti porast toplogrednih plinov in zmanjšati uporabo fosilnih goriv.
Nasprotniki sosežiga pa so že po pregledu več kot 600 strani dolgega dokumenta začeli opozarjati na vrsto težav, ki jih za prebivalce prinaša sosežig. Na Mestni občini Velenje pod vodstvom nekdanje ministrice Andreje Katič deluje delovna skupina, v kateri deluje več kot 20 strokovnjakov z različnih področij. V skupini med drugim sodelujejo člani Šaleškega eko gibanja, skupine, ki je začela delovati ravno zaradi nasprotovanja sosežigu, prvi pa so se združili prebivalci v civilni pobudi Šoštanj. Prav vsi omenjeni nasprotniki opozarjajo, da je preveč vprašanj o vplivu sosežiga na zdravje ljudi, zaplete pa se še pri določitvi vplivnega območja, na katerem so preverjali morebitne vplive.
Andreja Katič, vodja delovne skupine: "Vse izhaja iz vplivnega območja znotraj poslovnega prostora TEŠ. Imamo v bližini staro trško jedro v Šoštanju, kar nekaj vrst živih bitij, rastlin, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst v Sloveniji, v neposredni bližini imamo tudi naturo 2000… mislimo, da je potrebno pogledati širše vplivno območje, pri tem pa upoštevati najnovejša zanstvena dognanja, predvsem kar se tiče zdravstvene stroke, kakšen je vpliv na zdravje ljudi, predvsem tistih, ki so v preteklosti že bili izpostavljeni onesnaženju, kar tukaj v Šaleški dolini smo bili, vemo, da se težke kovine nabirajo v organizmih, da to ne izgine kar tako in to potem upoštevati v poročilu. To je res na hitro, kar nas najbolj moti."
Presoja vplivov na okolje je od junija na republiški Agenciji za okolje in prostor, kjer pravijo, da je vloga trenutno v mirovanju. Ko bo formalno popolna, sledi vsebinski pregled dokumentacije, pridobivanje mnenj ministrstev, javna razgrnitev. Nasprotniki sosežiga si prizadevajo, da bi jih vključili kot stranke v postopku, TEŠ se namreč ni odločil za pridobivanje gradbenega dovoljenja, v katerem bi denimo civilna družba lahko bolj angažirano sodelovala, ampak zgolj okoljevarstvenega, saj mu nova gradbena zakonodaja to omogoča.
Pojavljajo se tudi vprašanja odlaganja pepela, v katerem bodo zdaj tudi ostanki odpadkov, s katerimi utrjujejo nasip med obema jezeroma, nasprotniki svarijo pred izluževanjem snovi v vodo, česar presoja vplivov na okolje ni preučila. V TEŠ že pripravljajo odgovore na vrsto pomislekov, ki so ji zapisali člani prej omenjene delovne skupine na Mestni občini Velenje. Na Občini Šoštanj se za referendum kljub pobudi civilne iniciative niso odločili, so pa že izbrali revizorja, to je Inštitut za okolje in prostor, kjer bodo pregledali presojo vplivov na okolje. Želijo, da bi revizijo občinski svet obravnaval še letos.
Nenazadnje pa se prebivalci Šaleške doline opirajo tudi na dejstvo, da so težave svojih odpadkov za naslednjih 50 let že rešili. Njihove odpadke namreč kurijo v sežigalnici v Celju, kjer iz odpadkov in blata proizvajajo toplotno in električno energijo, naprava velja za prvo tovrstno v Sloveniji. Kljub temu da izpusti iz celjske toplarne glede na pridobljena dovoljenja naj ne bi bili sporni, pa Celje spada med območja, kjer so mejne vrednosti koncentracij PM10 delcev preseženi, še posebej pozimi, ko se ostalim virom pridružijo kurišča za ogrevanje, mesto pa leži v kotlini, podobno kot Velenje in Šoštanj. Kljub nenehnemu nadzoru, so vprašanja onesnaženja v zimskem času stalnica. Glede odpadkov pa se vnovič pokaže, da bi te morali reševati že na izvoru, torej še preden nastanejo. Že zdaj pa je jasno, da bo treba za TEŠ najti nov energent, saj Evropa od nas zahteva opuščanje premoga in bo za prestrukturiranje regije po zaprtju premogovnika tudi zagotovila denar.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Zamisel, da bi v TEŠ poleg premoga kurili še odpadke, vznemirja Šaleško dolino, kjer so se prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Slovenija se sooča z vse večjimi količinami odpadkov, s katerimi se bo mogla spopasti sama. Tiste kupe smeti, ki jih ni smiselno reciklirati, ker se za njihovo predelavo porabi preveč energije, bi kurili v Termoelekrarni Šoštanj, poskusni sosežig načrtujejo že konec prihodnjega leta.
Nenevarne odpadke bi v obliki tako imenovanega SRF goriva dodajali k premogu. Gre za okoli 160 tisoč ton odpadkov letno, kar bi predstavljajo okoli šest odstotkov kuriva, preostali delež bi bil še vedno lignit. Vsi razlogi govorijo v prid sosežigu, menijo v šoštanjski termoelekrarni, kjer proizvedejo tretjino vse slovenske električne energije.
Kljub množici nasprotovanj, direktor TEŠ Mitja Tašler miri: "Tukaj je treba gledati malo širše, ta projekt je le prvi korak k zmanjševanju ogljičnega odtisa družbe in prestrukturiranja, ki nas čaka v bližnji prihodnosti. Glede na to, da je TEŠ6 ena okoljsko najsodobnejših termoelekrarn v Evropi, in s tega vidika ima nameščene izredno napredne filtre in naprave, ki so ustrezni tudi za sosežig, je bila to ena taka logična posledica, da smo se odločili v tej smeri."
Naročili so izdelavo študije, Presoje vplivov na okolje, v kateri izdelovalci iz podjetij Eurofins Erico in Instituta Milan Vidmar ugotovljajo, da naj bi bil vpliv sosežiga na okolje zanemarljiv. Še več, navajajo tudi zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, količina ogljikovega dioksida naj bi se po njihovih projekcijah zmanjšala za nekaj manj kot 160 tisoč ton letno. Mimogrede, to za TEŠ pomeni tudi bistveno manj stroškov s plačevanjem co2 kuponov, s katerimi skuša Evropa ublažiti porast toplogrednih plinov in zmanjšati uporabo fosilnih goriv.
Nasprotniki sosežiga pa so že po pregledu več kot 600 strani dolgega dokumenta začeli opozarjati na vrsto težav, ki jih za prebivalce prinaša sosežig. Na Mestni občini Velenje pod vodstvom nekdanje ministrice Andreje Katič deluje delovna skupina, v kateri deluje več kot 20 strokovnjakov z različnih področij. V skupini med drugim sodelujejo člani Šaleškega eko gibanja, skupine, ki je začela delovati ravno zaradi nasprotovanja sosežigu, prvi pa so se združili prebivalci v civilni pobudi Šoštanj. Prav vsi omenjeni nasprotniki opozarjajo, da je preveč vprašanj o vplivu sosežiga na zdravje ljudi, zaplete pa se še pri določitvi vplivnega območja, na katerem so preverjali morebitne vplive.
Andreja Katič, vodja delovne skupine: "Vse izhaja iz vplivnega območja znotraj poslovnega prostora TEŠ. Imamo v bližini staro trško jedro v Šoštanju, kar nekaj vrst živih bitij, rastlin, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst v Sloveniji, v neposredni bližini imamo tudi naturo 2000… mislimo, da je potrebno pogledati širše vplivno območje, pri tem pa upoštevati najnovejša zanstvena dognanja, predvsem kar se tiče zdravstvene stroke, kakšen je vpliv na zdravje ljudi, predvsem tistih, ki so v preteklosti že bili izpostavljeni onesnaženju, kar tukaj v Šaleški dolini smo bili, vemo, da se težke kovine nabirajo v organizmih, da to ne izgine kar tako in to potem upoštevati v poročilu. To je res na hitro, kar nas najbolj moti."
Presoja vplivov na okolje je od junija na republiški Agenciji za okolje in prostor, kjer pravijo, da je vloga trenutno v mirovanju. Ko bo formalno popolna, sledi vsebinski pregled dokumentacije, pridobivanje mnenj ministrstev, javna razgrnitev. Nasprotniki sosežiga si prizadevajo, da bi jih vključili kot stranke v postopku, TEŠ se namreč ni odločil za pridobivanje gradbenega dovoljenja, v katerem bi denimo civilna družba lahko bolj angažirano sodelovala, ampak zgolj okoljevarstvenega, saj mu nova gradbena zakonodaja to omogoča.
Pojavljajo se tudi vprašanja odlaganja pepela, v katerem bodo zdaj tudi ostanki odpadkov, s katerimi utrjujejo nasip med obema jezeroma, nasprotniki svarijo pred izluževanjem snovi v vodo, česar presoja vplivov na okolje ni preučila. V TEŠ že pripravljajo odgovore na vrsto pomislekov, ki so ji zapisali člani prej omenjene delovne skupine na Mestni občini Velenje. Na Občini Šoštanj se za referendum kljub pobudi civilne iniciative niso odločili, so pa že izbrali revizorja, to je Inštitut za okolje in prostor, kjer bodo pregledali presojo vplivov na okolje. Želijo, da bi revizijo občinski svet obravnaval še letos.
Nenazadnje pa se prebivalci Šaleške doline opirajo tudi na dejstvo, da so težave svojih odpadkov za naslednjih 50 let že rešili. Njihove odpadke namreč kurijo v sežigalnici v Celju, kjer iz odpadkov in blata proizvajajo toplotno in električno energijo, naprava velja za prvo tovrstno v Sloveniji. Kljub temu da izpusti iz celjske toplarne glede na pridobljena dovoljenja naj ne bi bili sporni, pa Celje spada med območja, kjer so mejne vrednosti koncentracij PM10 delcev preseženi, še posebej pozimi, ko se ostalim virom pridružijo kurišča za ogrevanje, mesto pa leži v kotlini, podobno kot Velenje in Šoštanj. Kljub nenehnemu nadzoru, so vprašanja onesnaženja v zimskem času stalnica. Glede odpadkov pa se vnovič pokaže, da bi te morali reševati že na izvoru, torej še preden nastanejo. Že zdaj pa je jasno, da bo treba za TEŠ najti nov energent, saj Evropa od nas zahteva opuščanje premoga in bo za prestrukturiranje regije po zaprtju premogovnika tudi zagotovila denar.
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.
O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.
V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
Neveljaven email naslov