Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?

V skupini Za Savo pravijo, da se ne morejo a priori strinjati s tem, da bi na srednji Savi delali jezovi

Devet nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj se je namreč združilo v skupino Za Savo, ki je prejšnji teden opozorila na točke, ki se jim zdijo problematične v koncesijski pogodbi.

"Izguba biotske raznovrstnosti je enako grozna, enako nam bo škodovala kot podnebne spremembe, tudi zato, ker so močnejši ekosistemi, ki so stabilnejši in imajo večjo biotsko raznovrstnost, odpornejši na podnebne spremembe, ki jih bomo doživeli. Poleg tega vidimo, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo proizvedle velike količine energije in dejansko ne bodo pripomogle k reševanju podnebnih sprememb." – Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost

Mladi za podnebno pravičnost menijo, da obstajajo boljše alternative od hidroelektrarn. O njih bi morali razpravljati.

"Tukaj se pogovarjamo o želji, ki jo imajo 'hidrobetonarji'. Oni imajo veliko željo biti zraven pri teh zadevah, alternative jih pa ne zanimajo. Pri hidroelektrarnah moramo gledati tudi, kakšen ogljični odtis da vgrajeni material. Tukaj se pogovarjamo o tisočih in tisočih tonah betona in železja, gradbenega materiala. To je ogromna investicija, ki bo pustila ogromen ogljični odtis. Hidroelektrarne so daleč od tega, da bi bile nedolžne, kot bi jih radi predstavili." – Uroš Macerl

"Koncesijska pogodba daje vtis, kot da se bodo hidroelektrarne zagotovo gradile, da je to samo še stvar časa, samo še kljukice na papirju." – Maša Cvetežar

Prejšnji teden je upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Sodišče je ministrstvu med drugim naložilo, naj opravi vnovično presojo vplivov na okolje, da bi izključilo možnost škodljivega vpliva na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.

"V  tem akcijskem načrtu ni bilo upoštevano poročilo o vplivih na okolje in vsa škoda, ki bi nastala z izgradnjo teh hidroelektrarn. Mislim, da so nevladniki še kako zgodaj in večkrat opozarjali na to, kaj je narobe s tem akcijskim načrtom. Ampak v Sloveniji se to redno dogaja, da gredo politika in določeni interesi z glavo skozi steno, potem pa na sodiščih stvari padajo, okoljevarstvenike, ki so pravočasno opozarjali na nepravilnosti, pa se skuša prikazati kot zaviralce razvoja, ki so krivi za nastale stroške," pravi Uroš Macerl, ki se sprašuje, zakaj se pristojni niso odzvali na opozorila. "Šli so z glavo skozi zid, nastali so stroški, na koncu pa vsi od pristojnih, ki bi morali odgovarjati, ne bodo odgovarjali za škodo, ki je s tem nastala."

Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence opozarja, da se je po Evropi že pred leti začelo rušenje jezov, ker so ljudje spoznali, da prosto tekoče reke pomenijo več kot jezovi:

"Predvsem v luči tega, da je Evropa z več kot milijon preprekami v rekah veliko večino teh rek že uničila. Tako da se pogovarjamo samo še o nekih fragmentih rek, ki so še prosti. To je škoda uničiti, če smo v fazi, ko smo se zavedeli svoje napake. Želimo si, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne. Narava je od vseh in ni zastonj."

Macerl opozarja, da se tako pri Magni kot TEŠ-u ni poslušalo glasu nevladnih organizacij, na katere se je zelo pritiskalo. "Politika in investitorji so na veliko zavajali. Naredila se je velika okoljska in finančna škoda, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, vsi odgovorni pa iz te zgodbe odidejo s polnimi žepi, ne da bi bili za kar koli kaznovani. Čas je, da se slovenska javnost odzove bolj učinkovito in glasno in da se teh zgodb več ne dovoli."

"Profiti so zasebni, dolgovi in škoda pa ostanejo davkoplačevalcem in naravi." – Maša Cvetežar

V organizaciji Dam Remuval Europe menijo, da bi reke morali upravljati in uporabljati z znanjem 21. stoletja, ne na način kot pred stoletjem. "Danes vemo, kako uničujoč vpliv imajo jezovi na reke, zato številne države odstranjujejo jezove z namenom, da bi reke spet spravili k življenju. Ne samo zaradi kakovosti vode, rib, v Evropi imamo namreč 93-odstotni upad populacije sladkovodnih rib v zadnjih 50 letih, uničujočih vplivov tudi na drugih področjih je ogromno."

Macerl poudarja, da gre pri hidroelektrarnah na naši najdaljši reki za zamisli iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Enkrat je treba narediti konec uničevanju rek. In če na srednji Savi naredimo to, kar je v načrtu, potem Save več ni. Navsezadnje te posledice v naravi v največji meri čuti človek in največja škoda je potem na človeku. Prej ali slej se nam kot bumerang to vedno vrača. Izplen, ki ga bo dala elektrika, niti približno ne bo odtehtal stroška same investicije, sploh če prištejemo škodo, ki bo narejena na naravi."

"To bo vplivalo na raven podtalnice, pitno vodo, količino megle, komarje, mulj bo umazan. Ne bo možnosti povezovanja z naravo v smislu turizma, rekreacije. Renaturirana reka je boljša za poplavno varnost, tam lahko rastejo rastline, ki tudi absorbirajo ogljikov dioksid in malo pomagajo proti podnebnim spremembam, tam imamo lahko tudi rastline, ki so lahko ekonomsko uporabljene, kot so medonosnice. Veliko več je pozitivnih stvari, ki bi se jih lahko doseglo s tem, da bi se ohranilo reko in jo skušalo obdržati čim bolj neokrnjeno, ne pa, da jo zagrajujemo. Betoniranje je praksa prejšnjega tisočletja," razlaga gimnazijka, ki meni, da bi prioriteta morala biti zmanjšanje porabe energije. Predvsem v industriji in gospodarstvu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pavšalnih navedb in govora o pravnih zmotah ne morejo komentirati, tako da se pogovora niso udeležili. Odgovore prepuščajo pristojnim institucijam, kot sta KPK in Računsko sodišče.