Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hidroelektrarne na Savi: Obnovljiv vir energije ali posegi proti naravi?

01.12.2020

Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?

V skupini Za Savo pravijo, da se ne morejo a priori strinjati s tem, da bi na srednji Savi delali jezovi

Devet nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj se je namreč združilo v skupino Za Savo, ki je prejšnji teden opozorila na točke, ki se jim zdijo problematične v koncesijski pogodbi.

"Izguba biotske raznovrstnosti je enako grozna, enako nam bo škodovala kot podnebne spremembe, tudi zato, ker so močnejši ekosistemi, ki so stabilnejši in imajo večjo biotsko raznovrstnost, odpornejši na podnebne spremembe, ki jih bomo doživeli. Poleg tega vidimo, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo proizvedle velike količine energije in dejansko ne bodo pripomogle k reševanju podnebnih sprememb."Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost

Mladi za podnebno pravičnost menijo, da obstajajo boljše alternative od hidroelektrarn. O njih bi morali razpravljati.

"Tukaj se pogovarjamo o želji, ki jo imajo 'hidrobetonarji'. Oni imajo veliko željo biti zraven pri teh zadevah, alternative jih pa ne zanimajo. Pri hidroelektrarnah moramo gledati tudi, kakšen ogljični odtis da vgrajeni material. Tukaj se pogovarjamo o tisočih in tisočih tonah betona in železja, gradbenega materiala. To je ogromna investicija, ki bo pustila ogromen ogljični odtis. Hidroelektrarne so daleč od tega, da bi bile nedolžne, kot bi jih radi predstavili." – Uroš Macerl

"Koncesijska pogodba daje vtis, kot da se bodo hidroelektrarne zagotovo gradile, da je to samo še stvar časa, samo še kljukice na papirju." – Maša Cvetežar

Prejšnji teden je upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Sodišče je ministrstvu med drugim naložilo, naj opravi vnovično presojo vplivov na okolje, da bi izključilo možnost škodljivega vpliva na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.

"V  tem akcijskem načrtu ni bilo upoštevano poročilo o vplivih na okolje in vsa škoda, ki bi nastala z izgradnjo teh hidroelektrarn. Mislim, da so nevladniki še kako zgodaj in večkrat opozarjali na to, kaj je narobe s tem akcijskim načrtom. Ampak v Sloveniji se to redno dogaja, da gredo politika in določeni interesi z glavo skozi steno, potem pa na sodiščih stvari padajo, okoljevarstvenike, ki so pravočasno opozarjali na nepravilnosti, pa se skuša prikazati kot zaviralce razvoja, ki so krivi za nastale stroške," pravi Uroš Macerl, ki se sprašuje, zakaj se pristojni niso odzvali na opozorila. "Šli so z glavo skozi zid, nastali so stroški, na koncu pa vsi od pristojnih, ki bi morali odgovarjati, ne bodo odgovarjali za škodo, ki je s tem nastala."

Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence opozarja, da se je po Evropi že pred leti začelo rušenje jezov, ker so ljudje spoznali, da prosto tekoče reke pomenijo več kot jezovi:

"Predvsem v luči tega, da je Evropa z več kot milijon preprekami v rekah veliko večino teh rek že uničila. Tako da se pogovarjamo samo še o nekih fragmentih rek, ki so še prosti. To je škoda uničiti, če smo v fazi, ko smo se zavedeli svoje napake. Želimo si, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne. Narava je od vseh in ni zastonj."

Macerl opozarja, da se tako pri Magni kot TEŠ-u ni poslušalo glasu nevladnih organizacij, na katere se je zelo pritiskalo. "Politika in investitorji so na veliko zavajali. Naredila se je velika okoljska in finančna škoda, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, vsi odgovorni pa iz te zgodbe odidejo s polnimi žepi, ne da bi bili za kar koli kaznovani. Čas je, da se slovenska javnost odzove bolj učinkovito in glasno in da se teh zgodb več ne dovoli."

"Profiti so zasebni, dolgovi in škoda pa ostanejo davkoplačevalcem in naravi." – Maša Cvetežar

V organizaciji Dam Remuval Europe menijo, da bi reke morali upravljati in uporabljati z znanjem 21. stoletja, ne na način kot pred stoletjem. "Danes vemo, kako uničujoč vpliv imajo jezovi na reke, zato številne države odstranjujejo jezove z namenom, da bi reke spet spravili k življenju. Ne samo zaradi kakovosti vode, rib, v Evropi imamo namreč 93-odstotni upad populacije sladkovodnih rib v zadnjih 50 letih, uničujočih vplivov tudi na drugih področjih je ogromno."

Macerl poudarja, da gre pri hidroelektrarnah na naši najdaljši reki za zamisli iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Enkrat je treba narediti konec uničevanju rek. In če na srednji Savi naredimo to, kar je v načrtu, potem Save več ni. Navsezadnje te posledice v naravi v največji meri čuti človek in največja škoda je potem na človeku. Prej ali slej se nam kot bumerang to vedno vrača. Izplen, ki ga bo dala elektrika, niti približno ne bo odtehtal stroška same investicije, sploh če prištejemo škodo, ki bo narejena na naravi."

"To bo vplivalo na raven podtalnice, pitno vodo, količino megle, komarje, mulj bo umazan. Ne bo možnosti povezovanja z naravo v smislu turizma, rekreacije. Renaturirana reka je boljša za poplavno varnost, tam lahko rastejo rastline, ki tudi absorbirajo ogljikov dioksid in malo pomagajo proti podnebnim spremembam, tam imamo lahko tudi rastline, ki so lahko ekonomsko uporabljene, kot so medonosnice. Veliko več je pozitivnih stvari, ki bi se jih lahko doseglo s tem, da bi se ohranilo reko in jo skušalo obdržati čim bolj neokrnjeno, ne pa, da jo zagrajujemo. Betoniranje je praksa prejšnjega tisočletja," razlaga gimnazijka, ki meni, da bi prioriteta morala biti zmanjšanje porabe energije. Predvsem v industriji in gospodarstvu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pavšalnih navedb in govora o pravnih zmotah ne morejo komentirati, tako da se pogovora niso udeležili. Odgovore prepuščajo pristojnim institucijam, kot sta KPK in Računsko sodišče.

 


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Hidroelektrarne na Savi: Obnovljiv vir energije ali posegi proti naravi?

01.12.2020

Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?

V skupini Za Savo pravijo, da se ne morejo a priori strinjati s tem, da bi na srednji Savi delali jezovi

Devet nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj se je namreč združilo v skupino Za Savo, ki je prejšnji teden opozorila na točke, ki se jim zdijo problematične v koncesijski pogodbi.

"Izguba biotske raznovrstnosti je enako grozna, enako nam bo škodovala kot podnebne spremembe, tudi zato, ker so močnejši ekosistemi, ki so stabilnejši in imajo večjo biotsko raznovrstnost, odpornejši na podnebne spremembe, ki jih bomo doživeli. Poleg tega vidimo, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo proizvedle velike količine energije in dejansko ne bodo pripomogle k reševanju podnebnih sprememb."Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost

Mladi za podnebno pravičnost menijo, da obstajajo boljše alternative od hidroelektrarn. O njih bi morali razpravljati.

"Tukaj se pogovarjamo o želji, ki jo imajo 'hidrobetonarji'. Oni imajo veliko željo biti zraven pri teh zadevah, alternative jih pa ne zanimajo. Pri hidroelektrarnah moramo gledati tudi, kakšen ogljični odtis da vgrajeni material. Tukaj se pogovarjamo o tisočih in tisočih tonah betona in železja, gradbenega materiala. To je ogromna investicija, ki bo pustila ogromen ogljični odtis. Hidroelektrarne so daleč od tega, da bi bile nedolžne, kot bi jih radi predstavili." – Uroš Macerl

"Koncesijska pogodba daje vtis, kot da se bodo hidroelektrarne zagotovo gradile, da je to samo še stvar časa, samo še kljukice na papirju." – Maša Cvetežar

Prejšnji teden je upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Sodišče je ministrstvu med drugim naložilo, naj opravi vnovično presojo vplivov na okolje, da bi izključilo možnost škodljivega vpliva na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.

"V  tem akcijskem načrtu ni bilo upoštevano poročilo o vplivih na okolje in vsa škoda, ki bi nastala z izgradnjo teh hidroelektrarn. Mislim, da so nevladniki še kako zgodaj in večkrat opozarjali na to, kaj je narobe s tem akcijskim načrtom. Ampak v Sloveniji se to redno dogaja, da gredo politika in določeni interesi z glavo skozi steno, potem pa na sodiščih stvari padajo, okoljevarstvenike, ki so pravočasno opozarjali na nepravilnosti, pa se skuša prikazati kot zaviralce razvoja, ki so krivi za nastale stroške," pravi Uroš Macerl, ki se sprašuje, zakaj se pristojni niso odzvali na opozorila. "Šli so z glavo skozi zid, nastali so stroški, na koncu pa vsi od pristojnih, ki bi morali odgovarjati, ne bodo odgovarjali za škodo, ki je s tem nastala."

Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence opozarja, da se je po Evropi že pred leti začelo rušenje jezov, ker so ljudje spoznali, da prosto tekoče reke pomenijo več kot jezovi:

"Predvsem v luči tega, da je Evropa z več kot milijon preprekami v rekah veliko večino teh rek že uničila. Tako da se pogovarjamo samo še o nekih fragmentih rek, ki so še prosti. To je škoda uničiti, če smo v fazi, ko smo se zavedeli svoje napake. Želimo si, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne. Narava je od vseh in ni zastonj."

Macerl opozarja, da se tako pri Magni kot TEŠ-u ni poslušalo glasu nevladnih organizacij, na katere se je zelo pritiskalo. "Politika in investitorji so na veliko zavajali. Naredila se je velika okoljska in finančna škoda, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, vsi odgovorni pa iz te zgodbe odidejo s polnimi žepi, ne da bi bili za kar koli kaznovani. Čas je, da se slovenska javnost odzove bolj učinkovito in glasno in da se teh zgodb več ne dovoli."

"Profiti so zasebni, dolgovi in škoda pa ostanejo davkoplačevalcem in naravi." – Maša Cvetežar

V organizaciji Dam Remuval Europe menijo, da bi reke morali upravljati in uporabljati z znanjem 21. stoletja, ne na način kot pred stoletjem. "Danes vemo, kako uničujoč vpliv imajo jezovi na reke, zato številne države odstranjujejo jezove z namenom, da bi reke spet spravili k življenju. Ne samo zaradi kakovosti vode, rib, v Evropi imamo namreč 93-odstotni upad populacije sladkovodnih rib v zadnjih 50 letih, uničujočih vplivov tudi na drugih področjih je ogromno."

Macerl poudarja, da gre pri hidroelektrarnah na naši najdaljši reki za zamisli iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Enkrat je treba narediti konec uničevanju rek. In če na srednji Savi naredimo to, kar je v načrtu, potem Save več ni. Navsezadnje te posledice v naravi v največji meri čuti človek in največja škoda je potem na človeku. Prej ali slej se nam kot bumerang to vedno vrača. Izplen, ki ga bo dala elektrika, niti približno ne bo odtehtal stroška same investicije, sploh če prištejemo škodo, ki bo narejena na naravi."

"To bo vplivalo na raven podtalnice, pitno vodo, količino megle, komarje, mulj bo umazan. Ne bo možnosti povezovanja z naravo v smislu turizma, rekreacije. Renaturirana reka je boljša za poplavno varnost, tam lahko rastejo rastline, ki tudi absorbirajo ogljikov dioksid in malo pomagajo proti podnebnim spremembam, tam imamo lahko tudi rastline, ki so lahko ekonomsko uporabljene, kot so medonosnice. Veliko več je pozitivnih stvari, ki bi se jih lahko doseglo s tem, da bi se ohranilo reko in jo skušalo obdržati čim bolj neokrnjeno, ne pa, da jo zagrajujemo. Betoniranje je praksa prejšnjega tisočletja," razlaga gimnazijka, ki meni, da bi prioriteta morala biti zmanjšanje porabe energije. Predvsem v industriji in gospodarstvu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pavšalnih navedb in govora o pravnih zmotah ne morejo komentirati, tako da se pogovora niso udeležili. Odgovore prepuščajo pristojnim institucijam, kot sta KPK in Računsko sodišče.

 


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


25.03.2014

Lajšanje vesti z razvojno pomočjo

Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?


20.03.2014

Varčevanje v osnovnih šolah

Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.


18.03.2014

Vrednotnice proti delu na črno

Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?


06.03.2014

Zapor nič več zastonj?

Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.


04.03.2014

Nepremičninski davek. Kako naprej?

Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.


27.02.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


25.02.2014

Vročanje (nezaželene) pošte

Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.


06.02.2014

Kam gre ŠOU v Ljubljani?

Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.


04.02.2014

Odgovorna raba odgovornosti?

O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.


Stran 37 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov