Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?
V skupini Za Savo pravijo, da se ne morejo a priori strinjati s tem, da bi na srednji Savi delali jezovi
Devet nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj se je namreč združilo v skupino Za Savo, ki je prejšnji teden opozorila na točke, ki se jim zdijo problematične v koncesijski pogodbi.
"Izguba biotske raznovrstnosti je enako grozna, enako nam bo škodovala kot podnebne spremembe, tudi zato, ker so močnejši ekosistemi, ki so stabilnejši in imajo večjo biotsko raznovrstnost, odpornejši na podnebne spremembe, ki jih bomo doživeli. Poleg tega vidimo, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo proizvedle velike količine energije in dejansko ne bodo pripomogle k reševanju podnebnih sprememb." – Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost
Mladi za podnebno pravičnost menijo, da obstajajo boljše alternative od hidroelektrarn. O njih bi morali razpravljati.
"Tukaj se pogovarjamo o želji, ki jo imajo 'hidrobetonarji'. Oni imajo veliko željo biti zraven pri teh zadevah, alternative jih pa ne zanimajo. Pri hidroelektrarnah moramo gledati tudi, kakšen ogljični odtis da vgrajeni material. Tukaj se pogovarjamo o tisočih in tisočih tonah betona in železja, gradbenega materiala. To je ogromna investicija, ki bo pustila ogromen ogljični odtis. Hidroelektrarne so daleč od tega, da bi bile nedolžne, kot bi jih radi predstavili." – Uroš Macerl
"Koncesijska pogodba daje vtis, kot da se bodo hidroelektrarne zagotovo gradile, da je to samo še stvar časa, samo še kljukice na papirju." – Maša Cvetežar
Prejšnji teden je upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Sodišče je ministrstvu med drugim naložilo, naj opravi vnovično presojo vplivov na okolje, da bi izključilo možnost škodljivega vpliva na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.
"V tem akcijskem načrtu ni bilo upoštevano poročilo o vplivih na okolje in vsa škoda, ki bi nastala z izgradnjo teh hidroelektrarn. Mislim, da so nevladniki še kako zgodaj in večkrat opozarjali na to, kaj je narobe s tem akcijskim načrtom. Ampak v Sloveniji se to redno dogaja, da gredo politika in določeni interesi z glavo skozi steno, potem pa na sodiščih stvari padajo, okoljevarstvenike, ki so pravočasno opozarjali na nepravilnosti, pa se skuša prikazati kot zaviralce razvoja, ki so krivi za nastale stroške," pravi Uroš Macerl, ki se sprašuje, zakaj se pristojni niso odzvali na opozorila. "Šli so z glavo skozi zid, nastali so stroški, na koncu pa vsi od pristojnih, ki bi morali odgovarjati, ne bodo odgovarjali za škodo, ki je s tem nastala."
Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence opozarja, da se je po Evropi že pred leti začelo rušenje jezov, ker so ljudje spoznali, da prosto tekoče reke pomenijo več kot jezovi:
"Predvsem v luči tega, da je Evropa z več kot milijon preprekami v rekah veliko večino teh rek že uničila. Tako da se pogovarjamo samo še o nekih fragmentih rek, ki so še prosti. To je škoda uničiti, če smo v fazi, ko smo se zavedeli svoje napake. Želimo si, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne. Narava je od vseh in ni zastonj."
Macerl opozarja, da se tako pri Magni kot TEŠ-u ni poslušalo glasu nevladnih organizacij, na katere se je zelo pritiskalo. "Politika in investitorji so na veliko zavajali. Naredila se je velika okoljska in finančna škoda, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, vsi odgovorni pa iz te zgodbe odidejo s polnimi žepi, ne da bi bili za kar koli kaznovani. Čas je, da se slovenska javnost odzove bolj učinkovito in glasno in da se teh zgodb več ne dovoli."
"Profiti so zasebni, dolgovi in škoda pa ostanejo davkoplačevalcem in naravi." – Maša Cvetežar
V organizaciji Dam Remuval Europe menijo, da bi reke morali upravljati in uporabljati z znanjem 21. stoletja, ne na način kot pred stoletjem. "Danes vemo, kako uničujoč vpliv imajo jezovi na reke, zato številne države odstranjujejo jezove z namenom, da bi reke spet spravili k življenju. Ne samo zaradi kakovosti vode, rib, v Evropi imamo namreč 93-odstotni upad populacije sladkovodnih rib v zadnjih 50 letih, uničujočih vplivov tudi na drugih področjih je ogromno."
Macerl poudarja, da gre pri hidroelektrarnah na naši najdaljši reki za zamisli iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Enkrat je treba narediti konec uničevanju rek. In če na srednji Savi naredimo to, kar je v načrtu, potem Save več ni. Navsezadnje te posledice v naravi v največji meri čuti človek in največja škoda je potem na človeku. Prej ali slej se nam kot bumerang to vedno vrača. Izplen, ki ga bo dala elektrika, niti približno ne bo odtehtal stroška same investicije, sploh če prištejemo škodo, ki bo narejena na naravi."
"To bo vplivalo na raven podtalnice, pitno vodo, količino megle, komarje, mulj bo umazan. Ne bo možnosti povezovanja z naravo v smislu turizma, rekreacije. Renaturirana reka je boljša za poplavno varnost, tam lahko rastejo rastline, ki tudi absorbirajo ogljikov dioksid in malo pomagajo proti podnebnim spremembam, tam imamo lahko tudi rastline, ki so lahko ekonomsko uporabljene, kot so medonosnice. Veliko več je pozitivnih stvari, ki bi se jih lahko doseglo s tem, da bi se ohranilo reko in jo skušalo obdržati čim bolj neokrnjeno, ne pa, da jo zagrajujemo. Betoniranje je praksa prejšnjega tisočletja," razlaga gimnazijka, ki meni, da bi prioriteta morala biti zmanjšanje porabe energije. Predvsem v industriji in gospodarstvu.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pavšalnih navedb in govora o pravnih zmotah ne morejo komentirati, tako da se pogovora niso udeležili. Odgovore prepuščajo pristojnim institucijam, kot sta KPK in Računsko sodišče.
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?
V skupini Za Savo pravijo, da se ne morejo a priori strinjati s tem, da bi na srednji Savi delali jezovi
Devet nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj se je namreč združilo v skupino Za Savo, ki je prejšnji teden opozorila na točke, ki se jim zdijo problematične v koncesijski pogodbi.
"Izguba biotske raznovrstnosti je enako grozna, enako nam bo škodovala kot podnebne spremembe, tudi zato, ker so močnejši ekosistemi, ki so stabilnejši in imajo večjo biotsko raznovrstnost, odpornejši na podnebne spremembe, ki jih bomo doživeli. Poleg tega vidimo, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo proizvedle velike količine energije in dejansko ne bodo pripomogle k reševanju podnebnih sprememb." – Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost
Mladi za podnebno pravičnost menijo, da obstajajo boljše alternative od hidroelektrarn. O njih bi morali razpravljati.
"Tukaj se pogovarjamo o želji, ki jo imajo 'hidrobetonarji'. Oni imajo veliko željo biti zraven pri teh zadevah, alternative jih pa ne zanimajo. Pri hidroelektrarnah moramo gledati tudi, kakšen ogljični odtis da vgrajeni material. Tukaj se pogovarjamo o tisočih in tisočih tonah betona in železja, gradbenega materiala. To je ogromna investicija, ki bo pustila ogromen ogljični odtis. Hidroelektrarne so daleč od tega, da bi bile nedolžne, kot bi jih radi predstavili." – Uroš Macerl
"Koncesijska pogodba daje vtis, kot da se bodo hidroelektrarne zagotovo gradile, da je to samo še stvar časa, samo še kljukice na papirju." – Maša Cvetežar
Prejšnji teden je upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Sodišče je ministrstvu med drugim naložilo, naj opravi vnovično presojo vplivov na okolje, da bi izključilo možnost škodljivega vpliva na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.
"V tem akcijskem načrtu ni bilo upoštevano poročilo o vplivih na okolje in vsa škoda, ki bi nastala z izgradnjo teh hidroelektrarn. Mislim, da so nevladniki še kako zgodaj in večkrat opozarjali na to, kaj je narobe s tem akcijskim načrtom. Ampak v Sloveniji se to redno dogaja, da gredo politika in določeni interesi z glavo skozi steno, potem pa na sodiščih stvari padajo, okoljevarstvenike, ki so pravočasno opozarjali na nepravilnosti, pa se skuša prikazati kot zaviralce razvoja, ki so krivi za nastale stroške," pravi Uroš Macerl, ki se sprašuje, zakaj se pristojni niso odzvali na opozorila. "Šli so z glavo skozi zid, nastali so stroški, na koncu pa vsi od pristojnih, ki bi morali odgovarjati, ne bodo odgovarjali za škodo, ki je s tem nastala."
Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence opozarja, da se je po Evropi že pred leti začelo rušenje jezov, ker so ljudje spoznali, da prosto tekoče reke pomenijo več kot jezovi:
"Predvsem v luči tega, da je Evropa z več kot milijon preprekami v rekah veliko večino teh rek že uničila. Tako da se pogovarjamo samo še o nekih fragmentih rek, ki so še prosti. To je škoda uničiti, če smo v fazi, ko smo se zavedeli svoje napake. Želimo si, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne. Narava je od vseh in ni zastonj."
Macerl opozarja, da se tako pri Magni kot TEŠ-u ni poslušalo glasu nevladnih organizacij, na katere se je zelo pritiskalo. "Politika in investitorji so na veliko zavajali. Naredila se je velika okoljska in finančna škoda, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, vsi odgovorni pa iz te zgodbe odidejo s polnimi žepi, ne da bi bili za kar koli kaznovani. Čas je, da se slovenska javnost odzove bolj učinkovito in glasno in da se teh zgodb več ne dovoli."
"Profiti so zasebni, dolgovi in škoda pa ostanejo davkoplačevalcem in naravi." – Maša Cvetežar
V organizaciji Dam Remuval Europe menijo, da bi reke morali upravljati in uporabljati z znanjem 21. stoletja, ne na način kot pred stoletjem. "Danes vemo, kako uničujoč vpliv imajo jezovi na reke, zato številne države odstranjujejo jezove z namenom, da bi reke spet spravili k življenju. Ne samo zaradi kakovosti vode, rib, v Evropi imamo namreč 93-odstotni upad populacije sladkovodnih rib v zadnjih 50 letih, uničujočih vplivov tudi na drugih področjih je ogromno."
Macerl poudarja, da gre pri hidroelektrarnah na naši najdaljši reki za zamisli iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Enkrat je treba narediti konec uničevanju rek. In če na srednji Savi naredimo to, kar je v načrtu, potem Save več ni. Navsezadnje te posledice v naravi v največji meri čuti človek in največja škoda je potem na človeku. Prej ali slej se nam kot bumerang to vedno vrača. Izplen, ki ga bo dala elektrika, niti približno ne bo odtehtal stroška same investicije, sploh če prištejemo škodo, ki bo narejena na naravi."
"To bo vplivalo na raven podtalnice, pitno vodo, količino megle, komarje, mulj bo umazan. Ne bo možnosti povezovanja z naravo v smislu turizma, rekreacije. Renaturirana reka je boljša za poplavno varnost, tam lahko rastejo rastline, ki tudi absorbirajo ogljikov dioksid in malo pomagajo proti podnebnim spremembam, tam imamo lahko tudi rastline, ki so lahko ekonomsko uporabljene, kot so medonosnice. Veliko več je pozitivnih stvari, ki bi se jih lahko doseglo s tem, da bi se ohranilo reko in jo skušalo obdržati čim bolj neokrnjeno, ne pa, da jo zagrajujemo. Betoniranje je praksa prejšnjega tisočletja," razlaga gimnazijka, ki meni, da bi prioriteta morala biti zmanjšanje porabe energije. Predvsem v industriji in gospodarstvu.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pavšalnih navedb in govora o pravnih zmotah ne morejo komentirati, tako da se pogovora niso udeležili. Odgovore prepuščajo pristojnim institucijam, kot sta KPK in Računsko sodišče.
Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?
Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?
Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?
Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.
Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Neveljaven email naslov