Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vlada je v sedmem protikoronskem svežnju umaknila spremembe financiranja nevladnih organizacij
Vlada se je tako uskladila in umika predlagane spremembe financiranja nevladnih organizacij. Nov, sedmi sveženj protikoronskih ukrepov (PKP7) je sicer obsegal nenapovedano določilo, s katerim naj bi številne nevladne organizacije izgubile ključni vir financiranja. Iz posebnega proračunskega sklada, težkega približno pet milijonov evrov, je Ministrstvo za javno upravo prek razpisov financiralo nevladne organizacije, za številne pa je prav ta (stabilen) vir financiranja pomenil tudi dodatno možnost pridobivanja sredstev na mednarodnih razpisih.
"Mislim, da po sedmih mesecih nikogar več ne more presenetiti, da se še v enem protikoronskem svežnju znajde še eno kukavičje jajce. Ta so tista, s katerimi glavna stranka v resnici izvaja svojo politiko. Na neki način nas to ni presenetilo, bilo pa je zopet podano brez kakršne koli razprave." – Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS)
Goran Forbici opozarja, da je število nevladnih organizacij v Sloveniji sicer povsem običajno. Imamo jih nekaj več kot 27.000. Kar pa predstavlja problem, je opazno deljenje nevladnih organizacij na koristne in nekoristne, s čimer se zabriše njihove dejansko družbenokoristne vloge.
"Pojem nevladnih organizacij ni dobro razumljen, populistična propaganda ta termin vztrajno maže. Ko rečemo nevladne organizacije, tu mislimo vsa tista kulturna, športna, gasilska društva, ki nas obkrožajo vsak dan. Opravljajo vlogo, ki je splošno koristna, tako da ko nevladne organizacije dobijo nevladne vire financiranja, z njimi počnejo to, kar je dobro za javno korist."
"Ne bi bilo prav, če označimo, da je položaj po celi vladi in skozi vseh sedem mesecev enaka povsod. S številnimi ukrepi so nevladnim organizacijam prišli nasproti. Podobno je na Ministrstvu za javno upravo, tam dialog teče. Dialog ne teče na Ministrstvu za okolje in Ministrstvu za kulturo."
Poleg primanjkljaja komunikacije med nevladnimi organizacijami in nekaterimi ministrstvi je velik problem tudi transparentnost porabe sredstev.
"Očitek o parazitstvu je neverjeten. Gospodarstvo prejme znatno več subvencij in vsot iz državnega proračuna na leto, pa jim nihče nič ne očita tako kot nevladnim organizacijam, ki so deležne sicer popolnoma enake obravnave, ampak ne s 140 milijoni, temveč s petimi milijoni letno."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vlada je v sedmem protikoronskem svežnju umaknila spremembe financiranja nevladnih organizacij
Vlada se je tako uskladila in umika predlagane spremembe financiranja nevladnih organizacij. Nov, sedmi sveženj protikoronskih ukrepov (PKP7) je sicer obsegal nenapovedano določilo, s katerim naj bi številne nevladne organizacije izgubile ključni vir financiranja. Iz posebnega proračunskega sklada, težkega približno pet milijonov evrov, je Ministrstvo za javno upravo prek razpisov financiralo nevladne organizacije, za številne pa je prav ta (stabilen) vir financiranja pomenil tudi dodatno možnost pridobivanja sredstev na mednarodnih razpisih.
"Mislim, da po sedmih mesecih nikogar več ne more presenetiti, da se še v enem protikoronskem svežnju znajde še eno kukavičje jajce. Ta so tista, s katerimi glavna stranka v resnici izvaja svojo politiko. Na neki način nas to ni presenetilo, bilo pa je zopet podano brez kakršne koli razprave." – Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS)
Goran Forbici opozarja, da je število nevladnih organizacij v Sloveniji sicer povsem običajno. Imamo jih nekaj več kot 27.000. Kar pa predstavlja problem, je opazno deljenje nevladnih organizacij na koristne in nekoristne, s čimer se zabriše njihove dejansko družbenokoristne vloge.
"Pojem nevladnih organizacij ni dobro razumljen, populistična propaganda ta termin vztrajno maže. Ko rečemo nevladne organizacije, tu mislimo vsa tista kulturna, športna, gasilska društva, ki nas obkrožajo vsak dan. Opravljajo vlogo, ki je splošno koristna, tako da ko nevladne organizacije dobijo nevladne vire financiranja, z njimi počnejo to, kar je dobro za javno korist."
"Ne bi bilo prav, če označimo, da je položaj po celi vladi in skozi vseh sedem mesecev enaka povsod. S številnimi ukrepi so nevladnim organizacijam prišli nasproti. Podobno je na Ministrstvu za javno upravo, tam dialog teče. Dialog ne teče na Ministrstvu za okolje in Ministrstvu za kulturo."
Poleg primanjkljaja komunikacije med nevladnimi organizacijami in nekaterimi ministrstvi je velik problem tudi transparentnost porabe sredstev.
"Očitek o parazitstvu je neverjeten. Gospodarstvo prejme znatno več subvencij in vsot iz državnega proračuna na leto, pa jim nihče nič ne očita tako kot nevladnim organizacijam, ki so deležne sicer popolnoma enake obravnave, ampak ne s 140 milijoni, temveč s petimi milijoni letno."
Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...
V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.
V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?
Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.
Neveljaven email naslov