Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


Vroči mikrofon

1261 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


25.03.2014

Lajšanje vesti z razvojno pomočjo

Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?


20.03.2014

Varčevanje v osnovnih šolah

Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.


18.03.2014

Vrednotnice proti delu na črno

Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?


06.03.2014

Zapor nič več zastonj?

Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.


04.03.2014

Nepremičninski davek. Kako naprej?

Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.


27.02.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


25.02.2014

Vročanje (nezaželene) pošte

Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.


06.02.2014

Kam gre ŠOU v Ljubljani?

Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.


04.02.2014

Odgovorna raba odgovornosti?

O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.


30.01.2014

Brezplačna pravna pomoč projekta Botrstvo

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


30.01.2014

Brezplačna pravna pomoč projekta Botrstvo

Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si


28.01.2014

Gradnja pristanišča v Gruberjevem kanalu

Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.


23.01.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


Stran 36 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov