Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


Vroči mikrofon

1261 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


27.09.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


21.09.2022

Cene rastejo v nebo

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?


20.09.2022

So drva iz državnih gozdov (še) na voljo?

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.


14.09.2022

Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


13.09.2022

Imperialistična nostalgija

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.


07.09.2022

Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


06.09.2022

Ali sprejemate kartice?

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


30.08.2022

Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli?

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.


24.08.2022

Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.


17.08.2022

Požar ne pozna dopusta

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.


16.08.2022

Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


10.08.2022

Najdeno s prevodom

Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu


03.08.2022

Financiranje prostovoljnega gasilstva

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.


02.08.2022

Podpora dojenju v (po)koronskem času

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?


27.07.2022

Po požarih na Krasu: Kakšne so alternative gašenja, predvsem iz zraka?

Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.


26.07.2022

Med vodstvom in uredništvi mora obstajati požarni zid

Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.


26.07.2022

Kako nadomestiti avtomobile v mestih?

Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?


13.07.2022

Točka preloma ali točka brez povratka?

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?


05.07.2022

Vedno bolj zgodnji vročinski valovi, vedno bolj silovite nevihte

Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec


Stran 9 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov