Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.

Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prineslo tako dolgo trajajoče šolanje na daljavo?

Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki iz preostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Bodo pristojni še bolj razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi, in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence?

"Nihče si ni mislil, da bo zaprtje šol trajalo toliko časa. V priporočilih, ki smo jih pripravljali v poletnih mesecih, smo predvideli več možnih scenarijev, ampak takrat ni šlo za razmislek o tako dolgem obdobju," so besede dr. Vinka Logaja, direktorja Zavoda za šolstvo RS, v katerem so odgovorni za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.

"Zavedamo se, da usvajanje znanj na daljavo zahteva bistveno več časa kot pa pouk v šoli. Poleg tega pa je pouk zelo kompleksen. Gre tudi za kompenzacijo različnih primankljajev, s katerimi se otroci srečujejo v šoli, te pa doma zaradi različnih okoliščin, ni možno doseči."

Zato ocenjujejo, da je nujno, da najdejo vse možne rešitve, da bi učenci in dijaki lahko prišli čim prej v šolo. Toda pri tem se pojavlja veliko vprašanj tudi z ocenjevanjem: "Učitelji naj pri ocenjevanju ne bi uporabljali testov za snov, ki so jo predelali v obodbju pouka na daljavo, ampak jih pozivamo, da izberejo druge oblike ocenjevanja. Predvsem pa naj izdelajo načrt ocenjevanja za učence, ki jim ni uspelo sodelavati pri pouku zaradi tehničnih ali zdravstvenih razlogov." A najpomembnejše je:

"Da se nazaj vzpostavi šolska rutina, ki je v tem trenutku učenci zagotovo nimajo. Opažamo, da pri pouku na daljavo upada motivacija tako med učenci kot učitelji. In prav zato ne želimo pouka v razredu osredotočiti le na ocenjevanje znanja."